VIZIJA PRIHODNOSTI 5.0: Konferenca o sobivanju tehnologij, podjetništva, startupov in skupnosti

29. 06. 2020

Z otvoritvijo razstave eksponatov, ki so v naši tehnološki skupnosti nastali v koronačasu, smo 23. junija otvorili Konferenco o sobivanju tehnologij, podjetništva, startupov in skupnosti.

Ekipa in podjetja v skupnosti Tehnološkega parka Ljubljana smo v koronačasu dokazali, da lahko dobra tehnologija in proaktivna drža pomagata reševati življenja. V dneh, ko je skoraj ves svet obstal, je bilo pri nas polno življenja in razvoja.

Razvoj prototipa respiratorja za reševanje življenj

Respirator bi lahko v celoti samozadostno proizvajali v Sloveniji, s slovenskimi komponentami in slovenskim znanjem. Iniciativo smo uspeli pripeljati od popolnega kaosa do delujočega prototipa. Kako bomo aktivni ostali tudi v prihodnje, se je na otvoritvi spraševal direktor Tehnološkega parka Ljubljana, dr. Jernej Pintar, ki je bil med korona krizo gonilna sila  pri razvoju respiratorja DIHAM.

»Ko smo se prvič dobili na temo respiratorja, nismo vedeli, kdo bo kaj počel in na kakšen način. Spraviti skupaj ljudi, ko nismo niti vedeli, kaj respirator pravzaprav je. Nismo imeli nobenega znanja, niti nismo vedeli, kako respirator deluje. In ravno to je pot tehnologije – vije se od totalnega kaosa, do delujoče tehnologije. Pomembno se mi zdi to, da na tej poti nismo odkrili le tehnologije kot take, ampak čudovite partnerje, ki so nam toliko zaupali, da so z nami predano razvijali. To je tisto, čemur jaz pravim TEHNOLOŠKA SKUPNOST,« je prepričan dr. Jernej Pintar.

Razstavili smo 3D zaščitne maske

Med t.i. lockdownom smo zagnali iniciativo Zaščitimo Slovenijo, ki izdeluje, povezuje in skrbi za tisk 3D zaščitnih mask. Prototip 3D maske je z namenom zaščite svoje družine razvil David Kvaternik, tehnološki 'frik', ki verjame, da tehnologija virtualne resničnosti obljublja najboljšo možnost za naš časovni stroj. Skupaj smo na Facebooku zagnali objavo in poziv k sodelovanju in le v nekaj urah uspeli združiti številne posameznike in podjetja, ki imajo 3D tiskalnike in so bili pripravljeni sodelovati. Tako je nastala iniciativa Zaščitimo Slovenijo, v kateri so trenutno združeni številni posamezniki in podjetja, ki so za skupni cilj, zaščite Slovencev pred koronavirusom in okužbo s COVID-19, pripravljeni ponuditi svoje tiskalnike.

Ponosni smo, da prototip maske uporabljajo v Združenih državah Amerike in po Evropi, kar ponovno potrjuje, da sta Ljubljana in Slovenija v svetovnem ospredju pri inovacijah in rešitvah v teh kriznih časih. Vse aktualne informacije o projektu in partnerjih – strokovnjakih z različnih področij in različnih industrij, so na voljo na spletni strani www.zascitimo.si. Vse, ki imate 3D printer pa pozivamo, da se akciji pridružite. »3D printerji so tisti, ki lahko rešijo situacijo, ko se zaustavi dobava iz tujine,« poudarja naš kolega Aleš Pevc.

Vsebinski del konference se je nadaljeval z zanimivimi sogovorniki

Kako nove tehnologije vplivajo na naš vsakdan, so razmišljali poznavalci tehnologij prihodnosti. »Ključno je sodelovanje med ljudmi, ekonomijo in okoljem, kajti celotna veriga vpliva na družbo in zadovoljstvo ljudi. Pomemben je tudi sistemski pristop,« je prepričan Ram Dušič Hren iz podjetja Bright3r.   

Niko Klanšek, Slovenec, ki je na Kickstarterju s svojimi projekti zbral že več kot en milijon dolarjev podpore, je prepričan, da se vedno in za vsakogar med milijardami prebivalcev najde 1000 podpornikov, ki bodo projekt podprli s 100 USD.

O orodjih za grajenje prihodnosti je spregovoril Simon Belak, heker, filozof in gledališki režiser, ki kot ključno novo veščino v prihodnosti poudarja človeško zmožnost razstavljanja problemov.

Sogovorniki na okrogli mizi potenciale razvoja družbe vidijo predvsem v povezovanju družbe

Violeta Bulc je prepričana, da nas tekmovalnost izčrpava in zato svari k skrbi po medsebojnem sodelovanju. “Drznimo si sanjati, kajti le sanje so podlaga za misli, ideje in posledično dobre projekte ter produkte v končni fazi. Zavest o skupnem dobrem je tisto, kar nas dela močnejše,” je prepričana. Matej Delakorda zatrjuje, da smo precej izkoriščevalska družba, ki se ima za napredne. »Učimo se še na stare načine. Naša sposobnost čustvene inteligence in zmožnosti učenja namreč je od nekdaj na isti točki, kajti človeških kompetenc ne krepimo,« dodaja. Sogovorniki so se strinjali tudi v tem, da bo prihodnost skoncentrirana bolj na človeka. Dr. Jože Guna upa, da bomo v letu 2050 še vedno fizično prisotni v takšnih dimenzijah, kot smo danes. »Tehnologija obstaja zato, da postanemo bolj leni in razvijamo svoje hobije. Z njo naj bi si olajšali življenje in ne otežili. Upam, da bo tehnologija pripomogla k temu, da bomo bolj kvalitetno živeli,« je povedal.

In kakšna naj bi bila podjetja 5.0? Tomaž Korelc pravi, da se čez 30 let ne bomo več pogovarjali o enakih delovnih mestih, kot jih imamo danes, ker bomo imeli digitalna delovna mesta. “Sedaj se umetna inteligenca uči od nas, potem se bomo pa mi učili od nje,” dodaja.