Skozi valove interneta: Od Web 3.0 do 5.0, ki oblikujejo prihodnost industrije
15. 04. 2025
Svet vstopa v novo digitalno dobo, kjer internet presega meje komunikacije in iskanja informacij. Razvoj tehnologij, kot so Web 3.0, Web 4.0 in Web 5.0, odpira vrata novim priložnostim za gospodarstvo, industrijo in razvoj virtualnih svetov. Evropska unija predvideva, da bo trg virtualnih svetov in digitalnih dvojčkov do leta 2030 dosegel več kot 800 milijard evrov. V tej prihodnosti se bodo fizični, digitalni in virtualni svetovi prepletali, v ospredju pa bo kakovost izkušenj, trajnost in rešitve, prilagojene posamezniku.
Analize stanja v evropski in slovenski industriji, kot jih prikazujeta poročilo Evropske komisije DESI (Digital Economy and Society Index) in analiza DIH Slovenija (2023), razkrivajo, da v Evropski uniji še vedno prevladuje uporaba osnovnih rešitev Industrije 3.0 (med 55 in 60 % podjetij). Približno 30 % podjetij uvaja rešitve Industrije 4.0, medtem ko manj kot 10 % že preizkuša Industrijo 5.0 z digitalnimi dvojčki in virtualnimi okolji. Podobna slika je tudi v Sloveniji, kjer več kot 60 % industrijskih podjetij deluje na ravni osnovne avtomatizacije, med 25 in 30 % uvaja pametno proizvodnjo, IoT in digitalizacijo procesov, manj kot 5 % pa izvaja projekte Industrije 5.0, predvsem v večjih in razvojno usmerjenih podjetjih.
Pomembno vlogo na področju digitalizacije slovenskega gospodarstva imajo tako SRIP GoDIGITAL kot tudi EDIH-i. Na področju Industrije 5.0 pa so aktivni tudi Inštitut 5.0, Inštitut NAPREJ in Tehnološki park Ljubljana, ki sodelujejo v razvojnih projektih, kot je RECENTRE (Interreg Alpine Space), in pomagajo podjetjem pri implementaciji novih tehnologij, digitalnih dvojčkov in trajnostnih rešitev.
Slovenija se že ponaša z uspešnimi primeri podjetij, ki krojijo prihodnost industrije. Med njimi velja izpostaviti Kolektor Digital, ki je med vodilnimi v Sloveniji na področju Industrije 4.0 in uvajanja digitalnih dvojčkov. Njihove rešitve omogočajo razvoj pametnih tovarn prihodnosti z optimizacijo proizvodnih procesov, energetsko učinkovitostjo in povezovanjem naprav IoT. Podjetje Domel se specializira za prilagodljivo proizvodnjo elektromotorjev po meri kupcev, pri čemer izkorišča napredno avtomatizacijo, digitalizacijo procesov in orodja za konfiguracijo produktov. Tudi Iskraemeco je pionir na področju pametnih rešitev za energetsko upravljanje, saj razvijajo digitalne platforme za upravljanje z energijo in povezovanje pametnih števcev v omrežje. Kot primer dobre prakse lahko dodamo tudi podjetje Acroni Jesenice. Prav tako ima pomembno vlogo podjetje Yaskawa, ki je vodilno na področju industrijske avtomatizacije in robotike ter s svojimi rešitvami podpira digitalno transformacijo slovenskih podjetij. Pomemben korak naprej predstavlja tudi pilot pametne in trajnostne tovarne v Mariboru, kjer v sodelovanju podjetij in raziskovalnih ustanov nastaja model tovarne prihodnosti, ki združuje pametne tehnologije, krožno gospodarstvo, energetsko učinkovitost in človeku prijazno delovno okolje.
Tudi v tujini najdemo navdihujoče primere. BMW Group razvija virtualno proizvodnjo in testiranje procesov v digitalnem dvojčku znotraj metaverzuma, s čimer želijo zmanjšati stroške razvoja, izboljšati ergonomijo in optimizirati proizvodne linije. Siemens s svojo platformo MindSphere omogoča industrijsko povezovanje naprav in podatkov za pametno upravljanje in optimizacijo proizvodnje v realnem času. Svetovno vodilna platforma za ustvarjanje industrijskih metaverzumov in digitalnih dvojčkov je Nvidia Omniverse, ki jo podjetja uporabljajo za virtualno načrtovanje, testiranje in simulacijo svojih proizvodnih procesov.
Evropska unija bo v prihodnjih letih namenila precejšnja sredstva za spodbujanje razvoja virtualnih svetov, digitalnih dvojčkov in interoperabilnih platform v industriji. Podjetja, ki bodo sposobna povezati tehnologijo s trajnostjo in kakovostjo uporabniške izkušnje, bodo imela pomembno konkurenčno prednost.
Skratka, Slovenija ima dobre temelje, da postane del evropske zgodbe o uspehu na področju Industrije 4.0 in 5.0 ter razvoja rešitev v virtualnih svetovih. Ključ do uspeha bo v povezovanju, odprtosti za sodelovanje ter vlaganju v znanje, digitalne kompetence in trajnostne pristope. SRIP GoDIGITAL, EDIH-i in projekt RECENTRE ter celoten inovacijski ekosistem s številnimi slovenskimi podjetji in organizacijami ustvarjajo trdne temelje za industrijo prihodnosti, ki bo povezana, trajnostna in osredotočena na človeka.
Zapisal: Matej Kirn