Spoznajte našo ekipo: Vera Nunić, bolj kot podjetniških veščin podjetja uči sprememb v razmišljanju.

29. 05. 2020

Vera Nunić je srce in zaščitni znak TPLJ, saj vodi in razvija podjetniške vsebine za startup in scaleup podjetja že več kot desetletje.

Za njo je zavidljivo število uspešno izpeljanih projektov, predvsem pa skupnost podjetij, ki podpornemu okolju pripisujejo pomembno vlogo, prav zaradi posvečenih oseb kot je ona. V teh podjetij jo navdušujejo posamezniki, ki delajo spremembe, ki »grizejo« in s takimi se z veseljem ukvarja tudi izven pisarne. V svoji karieri je zamenjala zdravstveno smer za podjetniško, vendar rdeča nit ostaja podpora ljudem. Prav podpora, v bolj psihološki smeri kot podjetniški, je nekaj, kar jo v zadnjem času najbolj žene. 

Že zelo mlada se je zavedala, da želi pomagati ljudem, predvsem pa biti v stiku z njimi in takrat se ji je zdelo, da je smer zdravstva najbližje temu poslanstvu. Vpisala se je na Srednjo šolo za farmacijo, smer laboratorijski tehnik. V tistem času so jo blazno mikale odprave v Afriko, kot so bili recimo Zdravniki brez meja.

Kmalu je začela opravljati prakso po različnih zdravstvenih ustanovah. Ugotovila je, da ji šolski sistem kot tak ne bo omogočil izživeti teh sanj, saj je bila zaprta v laboratoriju in imela, namesto stika z ljudmi, stik s 30-imi mikroskopi. Odločila se je poiskati nove izzive.  

Preko ZRSZ v podporne aktivnosti

Po zaključku srednje šole se je odločila za zaposlitev, zato se je prijavila na ZRSZ in kmalu ji je svetovalka ponudila delo regijskega koordinatorja za programe javnih del. »Od vseh besed naziva tega delovnega mesta v tistem trenutku nisem razumela niti ene same,« v smehu razlaga Vera.

Ravno takrat so na ZRSZ vzpostavljali nov program javnih del, ki je bil verjetno prvi zametek socialnega podjetništva. Po razgovoru je bila izbrana med 400 prijavljenimi kandidati. Pogoj za zaposlitev je bil študij podjetništva, sama pa je še vedno bolj razmišljala o biokemiji ali psihologiji, vendar se je odločila sprejeti izziv. »Do tistega trenutka še nisem slišala, da bi kdo študiral podjetništvo. Predstavljala sem si, da vsak opravlja takšno delo, za katerega se je izobraževal - npr. mizar je študiral lesarstvo, fotograf fotografijo in podobno, ne pa podjetništva,« je zamišljena.

Prelomen v karieri je bil študij podjetništva

Sam študij jo je na njeno presenečenje zelo veselil, saj je bil praktično usmerjen. Njeni sošolci so bili stari od 18 do 50 let in med njimi so se znašli podjetniki, managerji, prevzemniki domačih obrti in iz vseh mogočih segmentov. Imeli so podjetja s področij IT-ja,  do podjetij za prodajo viličarjev in trgovine z malimi živalmi. Skozi njihove zgodbe se je največ naučila. Že po prvem semestru ji je postalo jasno, da se na področje zdravstva ne bo več vrnila. Postalo ji je jasno, da je podjetništvo življenjski slog, ki se vrednoti z gradnjo lastne podjetniške zgodbe.

Zamenjala je smer, ampak rdeča nit je ostala ista - podpora

Po nekaj letih in prehojenih kilometrih je Vera zakorakala v  podporno podjetniško okolje, kjer številne podjetnike podpira še danes. Našla se je v tem, saj ji trg oz. kupci potrjujejo, da to, kar počne, njim daje vrednost, hkrati pa jo delo osrečuje. Ve, da je to prava smer, vendar ali je to edina smer, še ni prepričana.

V svojem dosedanjem delu je videla nešteto podjetniških poskusov, svetovala nešteto podjetjem, nekaterim je uspelo, drugim ne. Rada sodeluje z ljudmi, ki so pozitivno naravnani, ki se borijo, vztrajajo, iščejo načine, kako zgodbo nadgraditi, izboljšati ... in če padejo, se še hitreje poberejo z novimi idejami in novimi projekti. Takšni ljudje jo  navdušujejo, ji dajejo zagon in potrditev. Takšni, ki premikajo, iščejo, razumejo pomen ljudi, ekipe. »Uspešne zgodbe se spreminjajo, danes si lahko na vrhu, čez noč  padeš. Ampak vztrajnost ostaja,« je trdno prepričana.

Podjetnikom pomaga z nasveti, s povezovanjem, s postavljanjem izzivov in zoprnih vprašanj. Sama se zaveda, da ni poklicana za dajanje rešitev, ampak je prepričana, da mora slednje najti vsak sam. »Pokažem jim smernice ali predstavim dobre prakse ostalih podobnih podjetij, več pa ne,« še pove. Podjetnike raje posluša, kot  da govori, saj edino tako razume, kaj potrebujejo in kje jim lahko pomaga. Danes so posebni časi, podjetniki nimajo iskrenih sogovornikov.  

Podjetniška terapevtka

Bolj kot podjetniške vsebine, ki se jih da naučiti, se ji zdijo bolj pomembne te, ki se zgodijo v osebni rasti, razmišljanju oz. »mindsetu«. Seveda jim priskrbi financiranje, pomaga najti novega zaposlenega, skleniti kakšen posel, ampak to, kar si ona želi prispevati, je sprememba razmišljanja, ki je bolj trajno. Od nekdaj jo je zanimala psihologija, zato se ji zdi odlično, da lahko te dve področji združuje in v smehu sama sebe imenuje podjetniška terapevtka.

Vrhunska podjetja vodijo zreli in stabilni podjetniki

«Podjetje ali pa samo ekipo lahko vodi le stabilna osebnost,« je prepričana. V večini njenih primerov so podjetniki v osnovi inženirji in ni nujno, da se bodo razvili v dobrega direktorja. Velikokrat se za pravo rešitev izkaže odločitev, da ustanovitelji podjetja za vodjo postavijo nekoga, ki zna dobro voditi, sami pa nadaljujejo z inženirskim, razvojnim delom.

»Zreli podjetniki so tisti, ki si naberejo ekipo ljudi, ki jo opolnomočijo in ji zaupajo, da bo enako dobro delala s firmo, kot bi on sam. Najuspešnejši so pa tisti, ki znajo poiskati ravnovesje med delom in prostim časom. Dober produkt je le del podjetniške zgodbe, vzpostavitev zdravega podjetja, ki deluje tudi ko ustanovitelja ni zraven, pa je ključ za uspeh. In k temu spodbujam podjetja« je prepričana Vera.

Podjetniške zgodbe, ki ji pogrejejo srce

Veliko je zgodb, ki ji narišejo nasmeh na obraz. Veliko je podjetnikov, katere izjemno ceni in spoštuje njihovo delo. EKWB je ena izmed zgodb, ki jo spremlja od samega začetka. 14 let nazaj je sedanjemu direktorju Edvardu Koenigu, tedaj še študentu, svetovala, kako zagnati podjetje in mu pomagala pri registraciji. Navdušena je nad njegovo rastjo, predvsem osebno. Kot zelo mlad, nadobuden študent se je lotil nišne branže, inoviral, razvijal in razumel, da bo moral to tudi prodati, če bo želel ustvariti globalno podjetje. Razvijal je sebe in podjetje. V nekem momentu je bil sposoben razumeti in se delno umakniti iz vodstvene funkcije oz. jo deliti s profesionalnim managerjem. Vedno je držal nogo med vrati razvoja, saj ga je to neizmerno veselilo.  Hkrati si je ustvaril čudovito družino, dom in ohranil ljudi okoli sebe, ki mu veliko pomenijo. Ponosna je, da je sposoben voditi 100+ ljudi, da se bori z najtežjo globalno konkurenco, prodira v panoge, za katere si nekateri ne upajo niti sanjati, hkrati pa se je še vedno pripravljen učiti in je super sogovornik ob kavi.

Takšnih zgodb je še precej, pišejo jih izjemni ljudje, v družbi katerih je vedno rada.

Kaj o njej pravijo naši uspešni podjetniki in podjetnice?

Nadaljevanje njene poslovne poti

In česa si Vera želi v prihodnje? “V okviru Tehnološkega parka Ljubljana je še izjemno veliko izzivov. Vsebine, ki jih razvijamo in pripravljamo za podjetnike, so vsakič pokazale, da smo na pravi poti. Ni pa nikoli dovolj dobro, da nebi bilo lahko še bolje, zato se veselim novih podvigov. Kot podporno okolje smo vedno bolj fokusirani na konkretne rešitve za podjetja, predvsem hitrorastoča tehnološka podjetja seveda,” je nasmejana.

»Zanimivo bi bilo tudi izkusiti tisto, o čemer danes “pametujem” ljudem. Lotiti se lastne podjetniške zgodbe, morda. Saj veš, da je nova dogma, da so najuspešnejši podjetniki ravno mojih let«, pove u smehu.

Zagotovo ostaja v polju podjetniške podpore, vendar na malce drugačen način. Bolj sistemsko, manj projektno. Sama je izjemno povezovalna, njen imenik je na voljo vsem, hitro zazna koga mora s kom povezati, katere stvari so komplementarne in nadvse jo osrečujejo sinergije, ki se zgodijo ravno s povezovanjem.

Rast in razvoj je vodilo tudi doma

Pravi, da ima še veliko dela na svoji osebni rasti. Privatno balansira z dvema otrokoma, ki imata različne potrebe, zaradi starostne razlike (16 in 5 let). V enem trenutku se pogovarja o ljubezni, alkoholu in družbenih usmeritvah, v drugem pa o dinozavrih, lego kockah in vesolju.

V vsakem momentu pa je cilj biti ljubeča žena in mama. Dati želi dobro popotnico otrokom, kar pomeni predvsem, da bodo samostojni, odgovorni, človeški, vestni, skrbni do sebe in okolice, da najdejo svoj motiv in temu sledijo, ne glede na to, kaj pravi okolica. "Ne štejemo ocen, to so le številke, pomembne so vrednote", je prepričana.

V otroštvu je plesala »showdance« in ta ji zdaj manjka. Sicer pomanjkanje nadoknadi z redkimi, ampak dobrimi žuri. Ne izključuje pa možnosti, da se učenja plesa nekega dne spet loti bolj aktivno. Prav tako si želi več časa za branje kakšne dobre knjige.

 

Avtorica: Elvisa Basailović

Ključne besede: startup, scaleup, podjetnistvo, tehnogije, rast