Sedaj je odličen čas za ustanovitev podjetja. Razmislite kakšno podjetje bo svet potreboval leta 2025!

14. 04. 2020

Investicije v zdravstvene rešitve so zadnja leta vztrajno rasle. Ko je koronavirus dosegel Evropo in ZDA, se je povečala uporaba telemedicine in mnoga tehnološka podjetja so zelo hitro zasnovala digitalna orodja za pomoč posameznikom in zdravstvenim delavcem pri spopadanju s pandemijo. Ob zavedanju, da kriza ne bo le zdravstvena, temveč tudi ekonomska, je Healthday.si 9. aprila organiziral spletni dogodek na temo prihodnosti financiranja zdravstvenih rešitev, bodisi na področju biotehnologije, e-Zdravja, ali digitalnega zdravja, ki se ga je udeležilo več kot 80 slušateljev.

Pregled globalnih trendov na področju medicinske tehnologije in digitalnega zdravja 2020-2025

V uvodnem delu je izraelski investitor in ustanovitelj združenja mHealth Izrael, Levi Shapiro, predstavil njegova pričakovanja glede razvoja v naslednjih petih letih. Pričakovanja je razdelil v šest kategorij:

• Biokonvergenca. Pričakujemo lahko val investicij za rešitve sestavljene iz znanja biologije podprtega z umetno inteligenco, fiziko, digitalizacijo in nanotehnologijo.
• Farmacija bo kraljica krize. Vsaj kratkoročno bodo farmacevtska podjetja predstavljala največji delež vrednosti v zdravstvenem sektorju. Ker se zdravstveni sistemi trenutno soočajo s spopadanjem s koronavirusom, je večina drugih zdravstvenih posegov začasno ustavljenih, kar je slaba novica za podjetja s področja medicinske tehnologije. Trenutna situacija bo naslednjih nekaj mesecev vplivala na vrednosti podjetij tega segmenta, kar pomeni, da bodo imeli tudi večji igralci s tega področja manj sredstev za vlaganja v mlade startupe.
• Porast telemedicine. Ko je pandemija dosegla ZDA, je poskočila uporaba oskrbe na daljavo, torej kombiniranje zahtevne medicine z minimalnim fizičnim stikom med zdravstvenimi delavci in bolniki. Po umiritvi zdravstvene krize je pričakovati poskok v povpraševanju digitalnih rešitev za mentalno zdravje, med drugim tudi zaradi pričakovanega visokega števila zdravstvenih delavcev s post-travmatskim sindromom. Trenutno kriza, je dejal Shapiro, je pokazala tudi potrebo po ponovnem premisleku o posodobitvi skrbi za starejše, ki jim je že mogoče ponudi veliko orodij za spremljanje in skrb na daljavo. “Mislim, da bodo zdravniki v prihodnosti veliko več časa preživeli pred ekrani in preklapljanjem med različnimi programi za spremljanje bolnikov prek katerih bodo vodili zdravljenje,” je dejal Shapiro.
• Upad rešitev namenjenih direktno potrošnikom. Varnost, kakovost in učinkovitost bodo prevladale nad priročnostjo, ki jo obljubljajo nekatere digitalne rešitve.
• Zdravstveni ponudniki bodo stopili korak nazaj od investiranja v startupe. Shapiro pričakuje, da bodo bolnišnice v ZDA, ki so v zadnjih petih letih razvijale svoje investicijske sklade, vsaj nekaj let svoje vire usmerjale v komercializacijo znanja in rešitev razvitih znotraj ustanov samih, namesto iskanja potencialno profitabilnih naložb na trgu.
• Priložnost ostaja v oskrbovalnih verigah. Ena kritičnih točk zdravstvenega sistema je še vedno bolj racionalno upravljanje z zalogami. Bolnišnice na zdravstvenega delavca zaposlujejo tri do štiri administrativne delavce. Kriza je pokazala številne šibkosti oskrbovalne verige - od tega, da zdravniki 20 do 25 odstotkov časa namenijo iskanju zalog, do težav s kakovostjo in dostopnostjo materialov v času krize. Sistemi so bistveno manj razviti, kot bi lahko bili. 

Čas za “collabetition”

V zadnjih nekaj letih je vse več govora o novih poslovnih modelih in vse več se govori o pomenu sodelovanja namesto tekmovanja med podjetji. Iz tega tudi skovanki “collabetition” (collaberation + competition) in “coopetition” (cooperate + competition). Snovalka novih poslovnih modelov na področju digitalnega zdravja Nana Bit-Avragim iz Berlina je na webinarju med drugim poudarila, da bo ravno to - grajenje skupnosti in ne tekmovalnost morala biti strategija preživetja za podjetja na področju zdravstvene tehnologije. 

Biotehnologija bo rešiteljica prihodnosti

V primerjavi s Shapirom, Bit-Avragimova kot kraljico prihodnosti vidi biotehnologijo, ne farmacijo. Primeri, ki jih je navedla, so kanadsko podjetje Cyclica, ki se ukvarja z decentralizacijo odkrivanja zdravil s pomočjo umetne inteligence in računske biofizike. Cyclica je pred kratkim razkrila načrt za pomoč vsem, ki trpijo zaradi posledic novega virusa.

Drug primer je dansko podjetje ImmuniTrack, ki je biotehnološki in farmacevtski skupnosti za prosto uporabo in hitrejše iskanje rešitev za spopadanje s COVID-19, objavilo 174 epitopov (del molekule antigena, ki se specifično veže z veziščem za antigen na protitelesu). 

Odprta znanost

Kot velika zagovornica odprte znanosti, v kateri vidi velik potencial za hiter razvoj v prihodnosti, je Bit-Avragimova omenila je Structural Genomic Consortium, neprofitno organizacijo, ki pospešuje raziskave s tem, da lastne ugotovitve znanstveni skupnosti ponuja brez obveznosti. 

Radodarnost pri iskanju financ?

Med novimi koncepti za iskanje sredstev za mlada podjetja je Bit-Avragimova izpostavila radikalno radodarnost. Gre za iz Kanade izhajajoč koncept, pri katerem člani skupnosti vlagajo v sklad, sredstva pa so nato brez obresti namenjena novim, skrbno izbranim projektom. Partnerstva in skupnosti bodo tako po njenem mnenju predstavljale prihodnost za razvoj.

BIt-Avragimova je omenila tudi, da je EU na voljo namenila veliko sredstev za razvoj rešitev proti koronavirusu.

Razprava: “Razmere so ugodne za ustanovitev novega podjetja”

V razpravi so štirje panelisti - Levi Shapiro, Nana Bit-Avragim, italijanski investitor Giovanni Loser ter direktor podjetja Mediately Blaž Triglav delili, kako so se države, iz katerih izhajajo, spopadle s krizo.

Prihajajoč iz Italije, je Giovanni Loser dejal, da se od Italije druge države lahko veliko naučijo.  Predvsem to, da zgolj dobro razpreden zdravstveni sistem in dostopnost do zdravstva ne zadoščata za uspešen spopad s krizo, temveč morajo imeti države za prihodnje podobne situacije že vnaprej opredeljene načrte organizacije v krizi. Možnost takojšnje uvedbe takih ukrepov, bi v trenutni krizi olajšalo boljše izvajanje zdravstvene oskrbe.

Ena v medijih večkrat omenjenih statistik glede Nemčije je bilo relativno nizko število smrti v primerjavi z drugimi državami. “To je delno mogoče pripisati dejstvu, da ima Nemčija visoko število postelj na oddelkih za intenzivno nego, kar je bilo v preteklosti večkrat kritizirano. V primerjavi z Italijo, ki ima 12.500 postelj na 100.000 prebivalcev, ima Nemčijo 29.000 postelj, število naj bi tem času dvignili celo na 40.000,” je omenila Bit-Avragimova. Dodatno so bili diagnostični testi v Nemčiji široko dostopni, s ciljem, da bi presejali populacijo milijona ljudi. Podobno kot druge države, se je Nemčija ob začetku izbruha soočala s težavami pri čim hitrejšem zagotavljanju zanesljivih informacij zdravstvenim delavcem.  

Po besedah Shapira se je Izrael dobro spopadel z izbruhom virusa, saj je država navajena stalno pripravljenost na različne nevarnosti, temu primerno sledi tudi organiziranost zdravstva. Poleg tega je Izrael narod inovacij in startupov, zato je veliko že validiranih tehnoloških rešitev ustrezno pripomoglo k zagotavljanju telemedicinskih storitev in hitre zdravstvene oskrbe brez neposrednega stika med posamezniki. Kot je dejal Shapiro, so ravno podjetja z že uveljavljenimi telemedicinskimi rešitvami tista, ki bodo zmagovalci te krize. Kot Američan pa Shapiro ni optimističen glede stanja v ZDA. Po njegovem mnenju bo zaradi počasnega odziva na širitev virusa v ZDA stanje tam bolje šele, ko bo na trgu cepivo. "Iz držav Kalifornija, Massachusets in New York prihaja 90 odstotkov vlagateljskih sredstev in te države so najbolj prizadete v trenutni pandemiji,” je ilustriral.

Posledično Shapiro pričakuje, da bo v naslednjih mesecih splošno gledano težje pridobivati investicije, saj se bodo investitorji bolj osredotočali na ohranjanje in skrb trenutnih podjetij, v katera so že investirali. Zato startupom svetuje, naj se z dobrim finančnim načrtom pripravijo na naslednjih 18 mesecev. Obenem je jasno, da bo zdravstvo letos še bolj kot v preteklosti ena najbolj vročih tem ameriških volitev, zato je potencial za ustanavljanje novih podjetij, velik.

Na vprašanje enega izmed poslušalcev kaj meni ali je sedaj pravi čas za ustanovitev podjetja, je povedal »Sedaj je odličen čas za ustanovitev podjetja. Razmislite kakšno podjetje bo svet potreboval leta 2025«.  

Slovenija, majhna država, ki pa meji na Italijo, se je, kot kaže zaenkrat, z zajezitvijo okužb s COVID-19 dobro spopadla, je dejal Blaž Triglav, direktor podjetja Mediately, ki 100.000 zdravnikom v osmih evropskih državah v aplikaciji ponuja orodja za pomoč pri odločanju. Ob izbruhu krize je Mediately med svojimi uporabniki izvedel anketo o tem, kaj potrebujejo in kaj jih skrbi ter na podlagi rezultatov začel znotraj aplikacije zagotavljati ustrezna orodja in uradne informacije, ki so bile usklajene z lokalnimi smernicami obravnave. V primeru manjka lokalnih, so podajali informacije mednarodnih smernic. 

Kaj lahko startupi naredijo v krizi zaradi COVID-19?

Kot soustanovitelj podjetja tik po finančni krizi leta 2008, Triglav verjame, da je trenutno obdobje priložnost za ustanavljanje novih podjetij, saj bodo ta prisiljena na osredotočenost zagotavljanja dodane vrednosti in čim prejšnje samozadostnosti v primerjavi s pritiskom k hitri rasti, ki so prisotni v času ekonomskega razcveta. »Če spremljate trende in se boste zdaj ustrezno pozicionirali, boste imeli priložnost zajahati val gospodarskega razcveta čez 3 leta«, pravi Triglav.

Iz preteklih izkušenj, ko je bil Mediately že v finančnih težavah zaradi potrjenih investicij, ki so prihajale z zamudo, so se v podjetju na prihodnje mesece dobro pripravili. “Že ob začetku izbruha v Evropi so nas poklicali investitorji in rekli - fantje, zdravstvena kriza bo po nekaj mesecih minila, šele na to se začne prava finančna kriza,” je omenil Triglav in dodal, da so se v podjetju takoj lotili izdelave različnih možnih scenarijev, pregledali odhodke in minimizirali stroške.

Italijanski investitor Giovanni Loser je izrazil optimizem glede prihodnosti za startupe s področja zdravstva. Verjame, da so se digitalne zdravstvene rešitve zdaj dokazale do te mere, da se spreminja tudi kultura kupcev, kar bo vplivalo na poslovne modele. S tega vidika je zato za zdravstvene startupe sedanja kriza zelo drugačna od ekonomske leta 2008.

Nana Bit-Avragim priložnosti vidi v rešitvah za zdravje in dobro počutje. Opaža tudi, da se Nemčija hitro prilagaja trenutnim razmeram, in da je lani sprejeti zakon o eZdravju omogočil pospešen napredek na področju inovacij digitalnega zdravstva in njihove uporabe v Nemčiji.

------------

Povezani članki: 

Spoznajte Mojco Cvirn, vodjo digitalne zdravstvene skupnosti Healthday.si

Dogodek je bil sofinanciran s strani: