Razvojni izzivi scaleup podjetij

02. 12. 2020

Na dogodku v okviru programa ScaleUPgrade, ki je potekal 26. novembra 2020, se je na virtualnem srečanju zbralo več kot 30 vodij razvoja in direktorjev iz številnih slovenskih visokotehnoloških scaleup podjetij ter predstavnikov akademskih raziskovalnih institucij.  Namen srečanja je bil »peer to peer« izmenjava izkušenj.

Na okrogli mizi, na kateri so sodelovali Jure Zdovc (Chipolo), Blaž Šmid (RLS Merilna tehnika) in Mariano Cecowski (CosyLab), so primerjali in iskali najboljše modele organizacijskih struktur njihovih R&D oddelkov. V enem podjetju imajo en R&D oddelek, ki predstavi bordu odločevalcev svoj predlog razvoja, ki ima končno besedo pri odločitvi. Spet v drugem je oddelek R&D matrično organiziran s štirimi procesnimi vodjami -  CTOji za posamezno področje. V tretjem pa imajo stalne razvojne ekipe, organizirane tako, da je vsak produkt »mala firma« skupaj z R&D oddelkom in prodajo.

Trg oz. končni uporabnik narekuje razvoj novih produktov

Razvoja novih produktov se podjetja lotevajo zelo različno. Na primer v podjetju Chipolo je fokus na končnem uporabniku in kar tri četrtine pobud narekuje trg, le četrtina sprejetih novih produktov izhaja iz njihovega lastnega predvidevanja, kljub temu, da njihov prvi produkt temeljil ravno na tem. V RLS-ju to počnejo produktni vodje, ki so del prodaje in vidijo potrebe na trgu. Potem naredijo različne scenarije in umestijo v časovnico. Sledijo formuli: obstoječi naročniški paketi + trg/pobuda + tržna raziskava. V Cosylabu se predvsem odločajo ali je nov produkt v skladu z roadmapom in ali dodaja vrednost ostalim produktom, vsekakor pa poslušajo potrebe svojih strank.

Dober miks strokovnih kompetenc za dosego kakovosti in učinkovitosti

Organizacija R&D oddelka in razvoj novih produktov  je lahko vsekakor različen in ni enotnega pravila so pa se vsi sogovorniki strinjali, da so kadri najbolj pomembni pri razvoju novih produktov in uspešnost razvoja. V RLS Merilni tehniki na vodilno mesto razvojnih oddelkov izbirajo posameznike z miksom strokovnih in vodstvenih kompetenc. Bolj kot strokovno znanje, so pomembne vodstvene kompetence, kar pomeni, da znajo voditi ljudi, jih poslušati, spodbujati in voditi sam proces in ekipo naprej. Sogovorniki so priznali, da nikoli ne zaposlujejo novih vodij za nove projekte. Vedno iščejo med obstoječim kadrom ljudi, ki so dlje časa v podjetju in razumejo širšo sliko. Na čelo novega projekta dodelijo senior vodjo, v ekipo pa vključijo nove mlade raziskovalce. Idealna velikost tima je med 4-7 ljudi. Tako vodji ostane še nekaj časa za samo delo na razvoju, saj bo drugače s samim znanjem ostal za ekipo. Vodenje razvojnih oddelkov se znotraj samih podjetij razlikuje. Seveda imajo te skupni imenovalec, vendar niso poponoma identični. Razlikujejo se po načinu dela, orodjih in potrebna so nenehna prilagajanja. Vsaka ekipa mora imeti nekaj avtonomnosti si oblikovati delovni proces kot jim ustreza, ob doseganju zastavljenih ciljev seveda.

Podjetja imajo različne izkušnje z sodelovanjem z akademsko sfero

In kako sodelujejo podjetja z akademskimi raziskovalnimi institucijami? Tudi tu so njihove izkušnje različne. Od sodelovanja institucije kot v vlogi stranke kot v skupnem sodelovanju pri razvoju novih produktov. Mariano iz Cosylaba poudari predvsem izkušnje s state of the art, v sodelovanju pri preverjanju kakšne so možnosti za razvoj. Sodelujejo tako s posamezniki/strokovnjaki kot tudi inštitucijo. RLS Merilna tehnika je kot startup zrasel s pomočjo sodelovanja z fakulteto za elektrotehniko. Sodelovanje je bilo ključno za rast podjetja. Sedaj pa sodelujejo pri razvoju konceptov, senzorjev med drugim tudi s tujimi inštitucijami, bolj na izvedljivosti stopnji kot pri končnemu produktu.

Fotografija: ena izmed virtualnih sob

Po končani okrogli mizi so se udeleženci razporedili v več virtualnih sob, kjer so nadaljevali z izmenjavo izkušenj v sproščenem vzdušju. Pogovor je predvsem tekel o sami organizaciji njihovih razvojnih oddelkov, o glavnih izzivih in primerih dobrih praks, na kakšen načina in obseg sodelujejo s tujimi R&D oddelki, s fakultetami, težave s katerimi so se soočali in kakšne uspešne rešitve so uspeli najti. Tudi kako izbirajo projekte in kako se spopadajo s hitro rastjo podjetja.

Zapisala: Sandra Piškur

-----------

Projekt sofinancirata Slovenski podjetniški sklad in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se na podlagi programa »Vsebinska podpora prejemnikov sredstev (MSP) v obdobju od 2018 do 2023«, v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.