Modro gospodarstvo ali kako do trajnostne rasti z morskim kapitalom

21. 03. 2022

Morski ekosistem je za človeka eden ključnih gospodarskih virov, a so morja in obale zaradi intenzivnega koriščenja v zadnjih desetletjih pod velikim pritiskom. Modro gospodarstvo predstavlja alternativo in premik k bolj trajnostnemu razvoju morskega kapitala, ki hkrati odpira številne poslovne priložnosti - tudi za slovenska podjetja.

Modro gospodarstvo temelji na trajnostnem in vključujočem razvoju naših obal in morja. Pri tem je ključna skrb za okolje - dejavnosti modrega gospodarstva ne uničujejo in onesnažujejo  morske flore in favne, temveč kvečjemu prispevajo k obnovi teh ekosistemov. V okviru modrega gospodarstva tako že danes poteka intenzivna preobrazba industrij v okolju prijaznejše, hkrati pa se na ta račun odpirajo povsem nove priložnost, še posebej  v visokotehnoloških panogah.

Vložki v posodobitve pristanišč, ladjedelnic, ribištva …

​​Med uveljavljene “morske” industrije uvrščamo pomorski transport, ladjedelništvo, izkoriščanje podmorskih zalog fosilnih goriv, pa tudi obmorski turizem in ribištvo. »Gre za širok in dinamičen segment gospodarstva, ki je v zadnjem desetletju odločno napredoval v smeri posodobitve in diverzifikacije,« pravi Peter Medica iz ljubljanskega tehnološkega parka.

V Luki Koper, recimo, načrtujejo, da bodo do leta 2030 elektrificirali vsa dvigala v pristanišču. Načrtujejo tudi gradnjo več fotonapetostnih elektrarn na strehah objektov, ki bodo kmalu postali primarni obnovljivi vir energije. Trajnostni turizem je medtem postal eden od ključnih strateških točk razvoja turizma na Obali. V Kopru med drugim “ozaveščajo in motivirajo turistične ponudnike k uvajanju trajnostnih poslovnih modelov in zelenih produktov”, so zapisali na spletni strani.

Panoge, ki imajo potencial za razvoj v okviru modrega gospodarstva, so že danes pomemben zaposlovalec v Sloveniji. V »uveljavljenih« sektorjih je bilo po zadnjih podatkih iz leta 2018 zaposlenih 8252 ljudi, od tega skoraj polovica v obalnem turizmu in slaba tretjina v pristaniščih, kažejo podatki Blue Economy Report 2021. V teh panogah je bilo ustvarjenih 313 milijonov evrov bruto dodane vrednosti.

Tudi globalno gledano modro gospodarstvo predstavlja vse večji segment svetovnega proizvoda. Po izračunih Svetovne banke je trenutno “težko” okoli 1500 milijard dolarjev letno, razvija pa se s svetlobno hitrostjo - pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) so prepričani, da bo vrednost modrega gospodarstva do 2030 zrasla za vsaj še za enkrat, kar je več od današnjega bruto domačega proizvoda Velike Britanije.

Modro gospodarstvo kot inkubator inovacij

V modrem gospodarstvu se poleg tradicionalnih pospešeno razvijajo in rastejo tudi nastajajoči sektorji, kot so oceanska energija, modro biogospodarstvo, biotehnologija in razsoljevanje. Več podjetij po svetu, denimo, razvija tehnologijo za proizvodnjo električne energije, ki jo ustvarja valovanje morja. Eno takih je slovenska Sigma Energija, ki testne rešitve že postavlja v Jadranskem morju.

Primerov je še veliko. Startup Toqua razvija tehnologijo umetne inteligence, ki ladjarjem pomaga do boljšega izkoristka pri gorivu, s tem pa manjšim izpustom toplogrednih plinov. Francoska ekipa BiOceanOr se ukvarja s proizvodnjo naprav za spremljanje kakovosti vode v oceanih v realnem času. Po njihovem prepričanju bodo tovrstne rešitve imele pomembno vlogo pri krepitvi ozaveščenosti o stanju najbolj občutljivih morskih ekosistemov, kot so koralni grebeni in obale.

Nove tehnologije so podstat modrega gospodarstva

Nadaljnji razvoj modrega gospodarstva temelji na naprednih tehnologijah. Tako nastajajo nova orodja in metode za nadzor oceanov, kot so posebne opazovalne platforme na morski gladini, pa z naprednimi senzorji opremljeni letalniki, podmorske sonde, omrežja satelitov in ostalih instrumentov, s katerimi znanstveniki zbirajo in analizirajo ogromne količine podatkov. Tovrstno znanje nam omogoča, da lahko natančneje določimo obseg komercialne rabe morskih virov in oceanskega okolja, ki je še vedno trajnosten.

Strokovnjaki se ob enem veliko ukvarjajo z razvojem tehnologij, ki omogočajo bolj učinkovito rabo oceanov - to so napredni materiali, preboji v biotehnologiji in podmorski inženiring. Blockchain in rešitve za obdelavo velikih količin podatkov že danes poskusno uporabljajo v pristaniščih in v morskih dobavnih verigah. Strokovnjaki so prepričani, da lahko digitalna nadgradnja »pozeleni« morske panoge, prispeva k večji energetski učinkovitosti, zmanjša rabo fosilnih goriv in onesnaževanje morja.

Evropska unija med največjimi promotorji modrega gospodarstva

Evropska unija je pri ozaveščanju in razvoju modrega gospodarstva v ospredju. Za sedemindvajseterico modro gospodarstvo predstavlja pomembno orodje za zeleno in vključujoče okrevanje po pandemiji. Trajnostni razvoj morskega kapitala tako igra veliko vlogo v evropskem zelenem dogovoru, ki poziva k preobrazbi evropske ekonomije v sodobno, razogljičeno gospodarstvo.

Med cilji evropskega modrega gospodarstva izstopata razvoj morskih trajnostnih virov energije in razogljičenje pomorskega transporta ter pristanišč. Pomembna je tudi vzpostavitev krožnega gospodarstva, kar se med drugim nanaša na recikliranje starih ladij in krepitev standardov kakovosti ribiške opreme. Velike gospodarske in razvojne priložnosti so po prepričanju EU tudi v biotehnologiji, medtem ko lahko razvoj zelene infrastrukture v obalnih regijah okrepi trajnostni turizem.

Ob vsem tem pa je modro gospodarstvo tudi pomemben inkubator idej in inovacij za trajnostni razvoj, kot so alternativni viri hrane in krme v ribištvu, ki lahko pomagajo ublažiti pritisk na naravne vire. Eden takih primerov je francosko podjetje nextProtein, ki proizvaja krmo za gojene ribe iz insektov.

Bogastvo projektov in pobud

Naložbe v raziskave in inovacije so pri krepitvi modrega gospodarstva ključne. V ta namen nastaja vseevropski inovacijski ekosistem za trajnostno modro gospodarstvo. Bruselj v tem kontekstu izpostavlja dve pobudi. Prva je misija »Zdravi oceani, morja, obalne in celinske vode«, ki bo usmerjena v obnovo morskih in sladkovodnih ekosistemov, spopadanju z izgubo biotske raznovrstnosti in onesnaževanjem ter spodbujanju rešitev modrega gospodarstva za dosego podnebne nevtralnosti.

Druga pobuda pa je novo evropsko partnerstvo za podnebno nevtralno, trajnostno in produktivno modro gospodarstvo. To naj bi začelo delovati prihodnje leto, sofinancirale pa jo bodo Evropska unija, nacionalne vlade ter nacionalne agencije za financiranje raziskav.

»Evropska unija namenja veliko denarja za prehod na bolj trajnostne verige vrednosti in druge naložbe v modre inovacije in modro biogospodarstvo,« razlaga Peter Medica. Unija v okviru programa Obzorje Evropa že danes tako finančno podpira zeleni in digitalni prehod. S programom je tesno povezana strategija pametne specializacije, ki je usmerjenja v spodbujanje inovacij. Pri financiranju projektov sodelujeta tudi evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo in Evropska investicijska banka.

Slovenija in modro gospodarstvo

Peter Medica je prepričan, da ima Slovenija velik potencial za nadaljnji razvoj modrega gospodarstva. Pri tem izpostavlja izdelavo ekoloških plovil in opreme zanje, morskih biotehnologij ter zelenih in digitalnih rešitev za modro gospodarstvo, pa tudi izkoriščanje energije morja in podvodne infrastrukture.

Pri razvoju prebojnih inovacij modrega gospodarstva sodeluje tudi lepo število slovenskih podjetij. Eno takih je, denimo, PlanetCare. Gre za startup, ki ga je leta 2016 ustanovila Mojca Zupan, ukvarja pa se z razvojem filtrov za mikrovlakna. Filtre uporabniki namestijo na pralni stroj, med pranjem perila pa se vanj ujamejo zelo majhna (sintetična) vlakna, ki jih drugače odplakne v morja in reke. Tovrstni plastični delci škodujejo morskemu življu, ki se pogosto znajde tudi na naših krožnikih. PlanetCare je dvakrat zmagal na natečaju švedske okoljske agencije za najboljši filter za mikrovlakna. Izdelek slovensko podjetje prodaja po celem svetu, najmočnejši trgi pa so zahodna Evropa, še posebej Velika Britanija, in pa ZDA.

AquafilSLO se medtem ukvarja s kemičnim recikliranjem odsluženih ribiških mrež in tekstilnih talnih oblog. Iz surovine nato izdelujejo stoodstotno obnovljeni najlon, iz najlona pa vlakna econyl za oblačila in tekstilne talne obloge. Xlab, tudi član ljubljanskega tehnološkega parka, pa sodeluje v projektu Pixel Ports, kjer nastajajo rešitve interneta stvari za bolj učinkovito delovanje pristanišč.

Ključna vloga ljubljanskega tehnološkega parka

V modro gospodarstvo je tesno vpet tudi ljubljanski tehnološki park, med drugim kot partner v več evropskih projektih, kot je Blueair. V okviru projekta razvijajo skupni pristop k usklajevanju inovacijskih strategij in vključevanju akterjev v mednarodne verige vrednosti.

Tehnološki park je tudi eden izmed ključnih deležnikov pri vzpostavljanju slovenskega inovacijskega partnerstva za modro gospodarstvo. V ta namen ekipa organizira eno največjih strokovnih srečanj pri nas, kjer bodo udeleženci med drugim spregovorili o potencialu inovacijskega sodelovanja, virih financiranja in pa vključevanju v mednarodne pobude.

“S strokovnim srečanjem želimo začeti proces povezovanja vseh inovacijskih akterjev - gospodarstva, raziskovalnih organizacij, snovalcev politik in regulatorjev ter nevladnih organizacij in zainteresirane javnosti,” še pravi Peter Medica. Dogodek bo potekal 13. aprila v prostorih Tehnološkega parka v Ljubljani. Prijavite se lahko na spletni strani.