Krožno gradbeništvo in materiali za trajnostno gradbeništvo

10. 05. 2024

Gradbena industrija še vedno predstavlja enega največjih svetovnih porabnikov energije, vendar ima velik potencial za dekarbonizacijo, če se bodo sprejela načela krožnega gradbeništva. Evropska unija spodbuja uvedbo inovativnih in trajnostnih procesov za dosego paradigmskega premika proti krožnemu gradbeništvu. Ta članek raziskuje potencial krožnosti za revolucioniranje načina, kako gradimo in si predstavljamo naše grajeno okolje.

Gradbena industrija je globalno eden največjih porabnikov energije in surovin. Znotraj EU prispeva skoraj 40 % emisij in predstavlja skoraj tretjino vsega proizvedenega odpada. Le okoli 40 % gradbenih odpadkov se med rušenjem zgradb reciklira ali ponovno uporabi. Običajno se reciklirani gradbeni materiali uporabljajo v sekundarni gradnji in ne v novih gradbenih projektih. Sprejetje krožnega pristopa v gradbenem sektorju obeta pomembne okoljske, socialne in ekonomske prednosti. Za to krožna gradnja zahteva ponovno vrednotenje praks oblikovanja zgradb, s poudarkom na zmanjšanju vdelanega ogljika, uporabi recikliranih ali bioloških materialov, načrtovanju za ponovno uporabnost materialov in komponent ter podaljšanju življenjske dobe zgradb z boljšim vzdrževanjem.

Kako lahko definiramo krožno gradnjo? Krožna gradnja vključuje ustvarjanje, uporabo in ponovno namenitev zgradb, gradbenih elementov, izdelkov, materialov, prostorov in infrastrukture, pri čemer se zmanjšuje izčrpavanje naravnih virov, okoljsko onesnaževanje in negativni vplivi na ekosisteme. Posebej glede zgradb krožna struktura maksimizira izkoriščenost virov in minimizira odpadke skozi celotno življenjsko dobo. Če se gradi nova konstrukcija, bi morala biti zasnovana za dolgoživost, prilagodljivost in razstavljanje. Nove zgradbe bi bilo treba graditi učinkovito in z recikliranimi, obnovljivimi in neterjalnimi materiali. Po poročilu »Krožne zgradbe in infrastruktura«, ki ga je izdala Evropska platforma deležnikov krožnega gospodarstva (ECESP), glavni vidiki krožne gradnje vključujejo:

• Oblikovanje za razstavljanje
• Ponovna uporaba in recikliranje materialov
• Učinkovitost virov (npr. z izbiro učinkovitega oblikovanja, ki zmanjšuje odpadke materialov, uvajanjem tehnik predizdelave, uporabo vitkih gradbenih praks itd.)
• Krožni poslovni modeli
• Digitalizacija in upravljanje podatkov, ki lahko omogočajo boljše sledenje in upravljanje materialov ter podpirajo odločanje.

Priznavanje gradbenega sektorja kot enega izmed osmih sektorjev z največjim potencialom za krožnost, Akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo opredeljuje vrsto ukrepov, ki jih je treba izvesti. Poleg tega Okvirna direktiva o odpadkih daje prednost odpadkom iz gradnje in rušenja. Lokalne in regionalne oblasti imajo potencial, da usmerjajo transformacijo znotraj gradbenega sektorja. Dejansko, ob upravljanju obsežnega nabora javnih zgradb in precejšnje kupne moči, lahko pomembno vplivajo na tržne razmere.

Pomen agende za neto ničelne emisije je široko priznan, vendar ostaja precejšnja razprava o njeni integraciji z izboljšavami grajenega okolja. Strategije, kot so zmanjševanje porabe energije, optimizacija načrtov, uporaba materialov z nizko vsebnostjo ogljika in sprejetje digitalnih tehnologij, vse prispevajo k temu cilju. Kljub temu je nujno sprejeti načela krožnega gospodarstva, pri čemer so zgradbe zasnovane tako, da se sestavijo, uporabijo, razstavijo in po potrebi ponovno uporabijo. Ta pristop ne samo da je v skladu z agendo za neto ničelne emisije, ampak daje prednost tudi zmanjšanju odpadkov pri načrtovanju zgradb.

Evropska unija se je zavezala, da bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost, s ciljem gospodarstva z neto ničelnimi emisijami toplogrednih plinov. Ker zgradbe v Evropi predstavljajo 40 % celotne porabe energije in 36 % emisij CO2, so bili izvedeni pomembni napori za izboljšanje energetske učinkovitosti zgradb v njihovi operativni fazi. Vendar je nujno upoštevati tudi emisije CO2, ki nastajajo v drugih fazah vrednostne verige zgradbe, da se doseže hitro zmanjšanje emisij. Naslavljanje vdelanih emisij predstavlja izziv za EU pri dekarbonizaciji grajenega okolja, saj so trenutno kategorizirane v industrijskem in odpadnem sektorju, ne pa v gradbenem sektorju. Te vdelane emisije naj bi predstavljale med 10 % in 20 % emisij CO2, povezanih z gradnjo v EU, v nekaterih evropskih državah pa bi ta številka lahko bila visoka kot 50 %. Za učinkovito dekarbonizacijo grajenega okolja krožno gospodarstvo in krožna gradnja nudita pot za zagotavljanje učinkovite uporabe virov in za zmanjšanje vdelanih emisij, ki nastajajo v različnih fazah življenjskega cikla zgradbe.

Evropski politični kontekst v krožnem gospodarstvu

Krožnost v gradbeništvu je urejena preko več direktiv in okvirov znotraj EU. Tukaj so najbolj relevantni:

• Akcijski načrt za krožno gospodarstvo

Ta utira pot čistejši in bolj konkurenčni Evropi in je eden glavnih gradnikov Zelenega dogovora EU. Načrt podpira prehod EU k krožnemu gospodarstvu, ki je potreben za doseganje ciljev podnebne nevtralnosti. Cilja na trajnostno grajeno okolje, značilno po učinkovitosti gradbenih materialov in zmanjšanem podnebnem vplivu skozi krožna načela v celotnem življenjskem ciklu zgradb. Pričakuje se, da bo lansiranje nove celovite Strategije za trajnostno grajeno okolje v letu 2024 zagotovilo skladnost med političnimi področji, kot so odpadki iz gradnje in rušenja, podnebje, energetska učinkovitost, dostopnost ali digitalizacija.

• Okvirna direktiva o odpadkih (WFD)

Ta postavlja osnovo za upravljanje odpadkov, vključno z definicijo odpadkov, recikliranjem in predelavo. Po tej direktivi so bile države članice dolžne ponovno uporabiti, reciklirati in predelati 70% nenevarnih odpadkov iz gradnje in rušenja do leta 2020 ter zmanjšati nastajanje odpadkov.

• Direktiva o energetski učinkovitosti zgradb (EPBD) in Direktiva o energetski učinkovitosti (EED)

Obe ciljata na popolno dekarbonizacijo stavbnega fonda do leta 2050. Zlasti revidirana EPBD bo spodbudila Val prenove z uvedbo nacionalnih shem stavbnih potnih listov, ki bodo lastnikom zgradb med prenovo pomagale doseči stavbe z ničelnimi emisijami. Revidirana direktiva uvaja tudi razkritje emisij celotnega življenjskega cikla stavb (»Zahteva za izračun potenciala globalnega segrevanja nove stavbe predstavlja prvi korak k povečanemu upoštevanju celotne uspešnosti življenjskega cikla stavb in krožnega gospodarstva«).

• Level(s)

Je evropski okvir za trajnostne zgradbe, ki zagotavlja skupen jezik za ocenjevanje njihove uspešnosti. Prav tako ponuja obsežen preizkušen sistem za merjenje in podporo izboljšavam od načrtovanja do konca življenjske dobe stanovanjskih zgradb in pisarn.

• Uredba o taksonomiji

Opredeljuje gospodarske dejavnosti, usklajene s ciljem EU za neto ničelne emisije do leta 2050 in širšimi okoljskimi cilji.

• Nova uredba o gradbenih proizvodih

Bo začela veljati leta 2024 in bo zagotovila skupen tehnični jezik za ocenjevanje uspešnosti gradbenih proizvodov. Aspekti krožnosti so integrirani, da zagotovijo, da lahko arhitekti, inženirji in gradbena podjetja sprejemajo obveščene odločitve.

Želite prebrati o finančnih instrumentih in pobudah za izvajanje krožnega gospodarstva, organizacijah krožnega gospodarstva ali projektih EU, povezanih s krožnimi načeli v gradbeništvu? Nadaljujte branje preko povezave!

Zaključek

Kot eden največjih prispevkov k emisijam in nastajanju odpadkov ima gradbena industrija ogromen potencial za zmanjšanje okoljskih vplivov, hkrati pa spodbuja gospodarsko rast in družbeno dobrobit. Sprejetje krožnosti pomeni premislek o vsakem vidiku gradbenega procesa, od oblikovanja do razmišljanj o koncu življenjske dobe. To vključuje maksimiziranje učinkovitosti virov, spodbujanje ponovne uporabe in recikliranja materialov, sprejetje krožnih poslovnih modelov in izkoriščanje digitalizacije za izboljšano sledenje in odločanje. S poudarkom na krožni gradnji lahko Evropa ne samo doseže svoje podnebne cilje, temveč tudi utre pot za zeleno in trajnostno prihodnost.

Želite izvedeti več o krožnosti v stavbah? Oglejte si Expert Talk z Michielom Ritzenom!