Horizon4 so zmagovalci podnebnega hackathona

09. 11. 2020

Z zmago ekipe Horizon4, ki je razvila aplikacijo personaliziranih interaktivnih oglasov in ljudi ozaveščajo o spremembah v okolju,  se je zaključil letošnji hackathon Življenje s podnebnimi spremembami, ki ga organiziramo z namenom uporabe odprtih podatkov ter iskanja inovativnih tehnoloških rešitev. Udeležence smo opremili  z odprtimi podatki Agencije RS za okolje in Direkcije RS za vode ter njihove izzive strnili v tri vsebinske izzive: odnos do vode in soočanje s sušo, strateška igra podnebnih sprememb in soočanje s poplavami.

Življenje s podnebnimi spremembami

Več kot 150 zbranih udeležencev sta na začetku današnjega dogodka nagovorila državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo, gospod Peter Geršak in državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, gospa dr. Metka Gorišek.

Hackathoni pod okriljem OPSI Huba imajo poglaviten cilj - uporabiti odprte podatke, ki jih ponuja javni sektor, hkrati pa z medsektorskim povezovanjem in sodelovanjem poiskati rešitve na katero od aktualnih vprašanj. Že lanski hackathon, ki smo ga organizirali s Policijo in Ljubljanskim mestnim redarstvom, je prinesel inovativne rešitve na temo varnosti in mobilnosti.

Kot je uvodoma poudaril Geršak, je Slovenija med najboljšimi državami na svetu glede politike in dejavnosti odprtih podatkov po podatkih OECD OURdata Index-a. Metka Gorišek je dejala, da se vpliv podnebnih sprememb pozna že danes, še bolj intenziven pa bo v prihodnje s pogostimi poplavami in dlje trajajočimi sušami. Kot je dejala, je zmotno prepričanje, da posameznik ne more vplivati na podnebne spremembe, saj je dejstvo, da bo vsak od nas moral spremeniti način življenja in ozavestiti načelo: »Dobro se z dobrim vrača«. Pred predstavitvijo izpiljenih rešitev šestih ekip so svoje vtise o hackathonu delili z nami tudi vsebinski in tehnološki partnerji letošnjega hackathona. Mag. Aleš Veršič z Ministrstva za javno upravo je poudaril, da je bistvo hackathonov, ki slonijo na odprtih podatkih javnega sektorja v tem, da gre po eni strani za uporabo odprtih podatkov javnega sektorja, hkrati pa so takšni dogodki odlična priložnost za medsektorsko in tudi medgeneracijsko povezovanje, izmenjave dobrih praks in posredovanje znanja.

Zaradi epidemije smo se organizacije hackathona letos lotili drugače, a nič manj pozitivno in zagnano. Kot organizatorji smo se povezali z Ministrstvom za javno upravo, Agencijo RS za okolje, Direkcijo RS za vode, Uradom RS za komuniciranje in tehnološkimi partnerji, podjetji Microsoft, Oracle, Comtrade Solutions, XLAB, GDI, ESRI, Univerzo v Ljubljani , Fakulteto za računalništvo in informatiko ter s podjetjem Transformation Lighthouse.

Hackahtonski izzivi

Tekmovalce smo vabili k iskanju informacijskih rešitev na vprašanje: Kaj lahko danes naredimo, da omilimo posledice podnebnih sprememb za prebivalstvo Slovenije?

Ponudili smo jim odprte podatke Agencije RS za okolje in Direkcije RS za vode, široko podnebno tematiko pa smo strnili v tri nekoliko ožje vsebinske izzive: odnos do vode in soočanje s sušo, strateška igra podnebnih sprememb in soočanje s poplavami.

V Sloveniji se je podnebje v zadnjih šestdesetih letih močno spremenilo. Povprečna temperatura zraka se je povišala za 2°C, na zahodu države imamo manj padavin, manj je snega. Vedno pogosteje se srečujemo z obema hidrološkima ekstremoma, s sušami in s poplavami. Projekcije kažejo, da se bo podnebje tudi zaradi naših dejavnosti tekom stoletja še naprej spreminjalo. Vedno pogosteje se bomo soočali z daljšimi in močnejšimi vročinskimi valovi in s sušami. Bolj pogoste bodo izjemno močne padavine, v zimskem času bomo imeli vedno manj snežne odeje. Kako velike bodo te spremembe konec stoletja, je odvisno tudi od odločitve prav vsakega od nas .

_{Podatki, povzeti po raziskavi Wynes in Nicholas, Environmental Resarch Letters, 2017, v grafu prikazujejo letni prihranek izpustnih toplogrednihplinov od najmanjšega do največjega v letu 2017 z naslednjimi ukrepi: prehod na sijalke manjše moči, sušenje perila na zraku, ločevanje in recikliranje odpadkov, pranje perila pri nižjih temperaturah, zamenjava bencinskega ali dizelskega avtomobila za hibridnega, uživanje hrane rastlinskega izvora, odpoved električnemu avtomobilu, (samo)oskrba z obnovljivo električno energijo v gospodinjstvu, življenje brez avtomobila z notranjim izgorevanjem, odpoved enemu prekooceanskemu letu.}

V ožji izbor se je uvrstilo 6 tekmovalnih ekip

Delo ekip s tem ni bilo končano. Ekipe so 5 tednov pilile ideje s pomočjo naših mentorjev in jih predstavile na zaključnem dogodku. Najbolj pričakovani del zaključnega dogodka je bila ponovna predstavitev šestih ekip in njihovih, zdaj že izpiljenih in dodelanih rešitev.

Smrkci: Njihova aplikacija uporabniku na pregleden način podaja nasvete, kako se pravilno odzvati na dogodke, kot so poplave, požari in potresi ter ga hkrati ozavešča o varovanju okolja. Svet stoji na naših najmlajših, zato so zanje zasnovali igro, preko katere se učijo odgovornega ravnanja do okolja in pravilnih ukrepov v primeru naravnih nesreč.
Horizon4: Njihova rešitev zajema personalizirane interaktivne oglase, ki ljudi ozavešča o spremembah v okolju. Oglas bo kmetu pokazal , kaj bi suša pomenila za njegove poljščine, Primorcem kako se bo gladina morja dvignila ob obalnih mestih in podobno. Hkrati nas vodi na platformo, ki s pomočjo ARSO podatkov nudi napovedi za prihodnje vremenske situacije (vročinska obdobja, suše) in številne pripomočke, ki bodo v pomoč pri varčevanju z vodo, ločevanju odpadkov itd.
EkoGeko: Ekipa je razvila idejni načrt in prototip aplikacije EkoGeko, namenjene ozaveščanju in spodbujanju ljudi k okolju prijaznemu življenjskemu slogu. Aplikacija omogoča uporabnikom, da sodelujejo v skupinskih izzivih, ki imajo pozitivni vpliv na podnebje. Obogatena je z elementi poigritve, ki pozitivno vplivajo na udejstvovanje uporabnikov na platformi in ji dodajo element tekmovalnosti. Aplikacija ponuja številne izzive, katerih cilj je znižanje ogličnega odtisa sodelujočih. Ljudi želimo motivirati in jim pokazati, da lahko prav vsak s svojimi dejanji prispeva k večjemu cilju.
Okoljebranilci: Računalniška igrica, ki je na voljo za mobilne platforme in splet. Izdelana je kot spletna aplikacija, ki je prilagojena tudi za mobilne telefone. Aplikacija je izdelana kot ogrodje, v katerega lahko vstavljamo vsebino, ki je posebej prilagojena za predmeta Družba in Tehnika in tehnologija v vseh razredih.
Vodko: Vodko je inteligentni poplavni asistent, ki omogoča napoved poplav v realnem času ter izdajanje opozoril za ustrezno urgiranje. S pomočjo realnih podatkov iz okolja prikazuje aktualno stanje glede na vreme ter s pomočjo strojnega učenja in umetne inteligence poskrbi za napoved verjetnosti poplav za prihodnje dni. Iz zbranih podatkov se Vodko stalno uči in izboljšuje, s tem pa ustvarja bolj varno in zdravo okolje.
Greata`s Angels: Njihova rešitev je mobilna aplikacija, ki uporabnikom svetuje najboljše ujemanje z raznoliko in avtohtono vrsto poljščin na podlagi odprtih okoljskih podatkov, vezanih na lokacijo njihovega zemljišča. Aplikacija oceni raznolik nabor vrst poljščin (oceni ustreznost posamezne poljščine glede na parametre: količina dežja, število sončnih dni, število dni s snežno odejo spomladi, kakovost zraka in tal), opozori glede poplavne varnost zemljišča , glede sušnih obdobij in drugo.

Glasovanje in … zmagovalne tri ekipe so:

3.mesto (1.000 EUR) je dosegla ekipa Smrkci,
2.mesto (1.500 EUR) ekipa EkoGekos in
1.mesto (2.500 EUR) ekipa Horizon4.

Iskreno vam čestitamo!

Občutke po zmagi je z nami delil član zmagovalne ekipe Jani Kaukler, ki je strnil prve vtise. Povedal je, da je bilo delo sicer naporno, a dinamika je ponudila tudi veliko zabave. »Veliko smo se naučili in spoznali mnoga nova zelo uporabna orodja, s katerimi je možno res veliko narediti. Našo idejo smo razvijali z namenom, da doseže čim več ljudi. Na samem hackathonu smo najbolj pogrešali t.i. white board, torej tablo, na katero pišemo in brišemo, lepimo vse mogoče in jo imamo vedno zraven, kadar so hackathoni v živo.«

Dogodek sta orgnanizirala Ministrstvo za javno upravo in Tehnološki park Ljubljana, v sklopu projekta Odeon (program Interreg Mediteran), ki skrbi za spodbujanje podjetniške, okoljske ter družbene vrednosti odprtih podatkov.