Dobrodošli v Metaverzum

24. 01. 2022

Metaverzum (angl. Metaverse) je skovanka besed iz 'meta', kar pomeni onstran in 'verse' kar pomeni vesolje. Preprosto povedano, metaverzum bo spremeni način, kako dostopamo do interneta. Torej namesto da bi vstopili v internet, bo internet obstajal povsod okoli nas.

Beseda "metaverse" je bil prvotno skovana v distopičnim cyberpunk roman Neala Stephensona iz leta 1992,  Snow Crash . V knjigi je Metaverse (z veliko začetnico) omenjen kot "namišljeni kraj", v kateraga  ljudje dostopajo preko očala za navidezno resničnost, ki so v svetovni splet povezana preko omrežja optičnih vlaken. V njem lahko razvijalci gradijo zgradbe, predmete in mesta, pa tudi stvari, ki v realnosti ne obstajajo, kot so ogromne lebdeče svetlobne postaje, posebne soseske, kjer imajo exprimentalo zakonodajo in pravila tridimenzionalnega prostor-časa ne veljajo.

Leta 2003 se je v obliki proto-versa zgodil znameniti Second Life, v katerega so na velika vrata stopali posamezniki in podjetja, države pa so celo odpirale ambasade.

Vendar velika večina uporabnikov za končno različico Metaversa išče navdih v fantazijskem svetu z imenom Oasis in s tem povezanih izkušenj iz romana Earnesta Clinea, Ready Player One, iz leta 2011 in istoimenskim filmom iz leta 2018.  Leta 2020 se je z uradnim dostopom za javnost odprl tudi Decentralend.

Potem pa se je zgodil znameniti Oktober 2021, ko je Mark Zucerberg na konferenci Facebook Conest napovedal, da se njegovo podjetj preusmerja v Metaverse in da se bo posledično FB preimenoval v Meta. To je v trenutku spremenilo vse, saj so o metaversu začeli govoriti vsi veliki igralci, hkrati pa je sprožil plaz razvoja novih tehnoloških rešitev.

Po opažanjih analitikov naj bi k temu Facebook napeljali dve stvari in sicer, Apple, ki svoj ekosistem vse bol zaklepa za druge aplikacije, ki ne morejo več prosto slediti uporabnikom. V tem smislu je bila logična izbira, da Facebook začne razvijati samostojen ekosistem na svojih napravah (Oculus). Na drugi strani pa se sooča tudi regulatorji trga v ZDA, ki opozarjajo, da ima Facebook preveč moči, ker poleg socialne platforme zajema tudi portale kot so Instagram, Whatsup.... in s tega vidika je vseobsegajoč ekosistem nekaj kar bo zelo težko regulirati.

Kaj sploh je metaverse?

Vizijo metavesa torej najlažje opišemo kot poglobljeno in utelešeno izkušnjo prostorskega interneta. Kot vsoto vseh skupnih, obstoječih virtualnih prostorov, kot celota vseh digitalnih sredstev in podatkov na internetu. Ti prostori so skupni in vedno na voljo; ne izginejo, ko jih končate z uporabo, kot je npr. klic Zooma.

Metaverzum je vitualni prostor kraj, kjer se lahko učinkovito učimo, gradimo, igramo, nakupujemo, se zabavamo, komuniciramo in sodelujemo kot avatarji, s komer koli na zemlji. Hkrati naredi svet manjši, saj nas povezuje ne glede na geografsko lokacijo, in pomembnejši, saj omogoča več priložnosti.  Sčasoma se bodo pridružile povsem nove kategorije, ki se v resnici ne ujemajo z današnjim razmišljanjem o računalnikih ali telefonih.

Obstoječi koncepti, kot sta navidezna in razširjena resničnost (morda bomo sekdaj končno prišli do t.i. SciFi hologramov) ter internet 3.0, tvorijo osnovo metaverzuma. Predstavljajte si na primer, da oživijo virtualne simulacijske igre. Ustvarili bi lahko svoje lastne avatarje in komunicirali z drugimi avatarji na zelo živahen način ne glede na jezikovne razlike ali lokacijo. To bi lahko bila zelo pomembna uporaba metaverzuma, saj so ljudje vse bolj odvisni od virtualnih interakcij, tako v osebnem kot v poklicnem okolju. V maloprodajnem okolju bi lahko simulirali nakupovalno izkušnjo v trgovini, brskali po izdelkih, jih preizkusili in jih poslali na dom s praktično katere koli lokacije. Tudi dodatki v pokrajini XR, kot so orodja za haptične povratne informacije, nam bodo omogočili, da premostimo vrzeli v odnosih in začutimo stiske rok in objeme naših stikov, kjer koli že so.

To bi lahko bil začetek novih okolij, kjer lahko gradimo popolnoma novo ekonomijo, ki temeljijo na novih odprtih konceptih in skupni porazdelitvi vrednosti.

V idealni prihodnosti bodo tudi ta odprta okolja standardizirana in interoperabilna, tako da se bo lahko kateri koli del metaverzuma povezal s katerim koli drugim delom, ne da bi tvegali nasprotovanje funkcionalnosti. Vendar pa strokovnjaki napovedujejo, da bo trajalo nekaj časa, preden bosta resnična standardizacija in interoperabilnost mogoča. 

Izgradnja močnega metavesusa za prihodnost tehnologije ni le ustvarjanje najbolj poglobljenih izkušenj VR ali bolj decentraliziran splet. Obstajajo različne komponente, ki so vključene v uspeh metaverza in mnoge od njih se zanašajo na sposobnost etične in trajnostne uporabe tehnologije in inovacij. 

Metaverzum bo torej zgrajen na konceptih:

• Vsak udeleženec ga lahko soustvarja
• Nudi poglobljeno prvoosebno imerzivno izkušnjo
• Zagotovljena neodvisnost podatkov, zasebnosti in upravljanja
• Poštenost in odprtost (v svetu, ki ni odvisen od zaupanja)
• Raznolikost in spoštovanje vseh
• Univerzalna, odprta in interoperabilna okolja
• Decentralizacija in globalno upravljanje
• Odgovornost in preglednost
• Poštena menjava vrednosti

Glede spoštovanja konceptov, ameriški tvegani kapitalist  Matthew Ball, zgodnji vizionar metaversa vztraja, da mora biti metaverse interoperabilen na način, ki uporabnikom zagotavlja digitalno avtonomijo nad lastnimi podatki in digitalno lastnino.

Mark Zuckerberg, ki namerava letos porabiti 10 milijard dolarjev za različne metaverse projekte, verjame, da je v Metaversu prav interoperabilnost ključnega pomena. Na primer, če imate avatar na platformi FB Oculus, bi ga morali uporabljati na Microsoftovi platformi. Brez tega, gre le za skupek zaprtih ekosistemov.

Kaj pa podjetja?

Microsoft nadgrajuje svojo platformo Teams v Mash, hkrati pa je kupil tudi Activision Blizzard Inc., proizvajalca "Call of Duty", "Candy Crush", »Diablo« in »World of Warcraft« ter drugih uspešnih igričarskih franšiz za kar 68,7 milijarde dolarjev. Samsung je postavil svojo trgovino v Decentralend, Ralph Lauren je v Robloxu svoje virtualne trgovine založil z navideznimi puhastimi jopiči, karirastimi kapami in drugimi retro smučarskimi oblačili, zadnji v vrsti je Walt Disney Co., ki je ob tem najavil patent za projiciranje 3-D slik na resnične predmete v zabaviščnih parkih.

Ob tem pa so se pojavile govorice da se Walmart vse bolj resno podaja v metaverse z načrti za ustvarjanje lastne kriptovalute in ustvarjanje zbirk nezamenljivih žetonov ali NFT. Njihov odgovor je bil da nenehno raziskujejo, kako lahko nastajajoče tehnologije oblikujejo prihodnje nakupovalne izkušnje.

Letošnje leto se obeta morda največja sprememba na področju Metaversa, saj na igrišče s svojimi VR/AR očali vstopa tudi Apple, kar bo dodobro pretreslo trg in verjetno postavilo tudi nova izhodišča zspostavljenih Metaverse strategij.

Analitiki pričakujejo, da bo digitalno povpraševanje samo po modnih in luksuznih blagovnih znamkah v aplikacijah Metaversa s trenutno sorazmerno nizke ravni do leta 2030 naraslo na več kot 50 milijard dolarjev.

Ključno pri vsem tem pa bo razumevanje novih meta poslovnih modelov, ki bodo stavili na internet 3.0, decentralizacijo in na opolnomočenje in monetizacijo podatkov s strani posameznika.  

NFT in blockchain

V zadnjem letu je prišlo do "ogromne eksplozije" zanimanja in naložb v NFTje (nezamenljive žetnone), ki jih poznavalci oz. blockchain tehnologijah imenujejo tudi vlakna metaverzuma. Ključna komponenta NFT-je je namreč možnost prenosa posameznih digitalnih vsebin, predmetov, lastnosti ali prostorov iz enega v drug metaverse ekosistem.

Ključna vloga NFT-jev je v tem da vam omogočajo lastništvo virtualnih dobrin v metaverzumu in tako lahko ohranjajo vrednost oz. še rastejo. Skupna vrednost vseh prodaj NFT, ki se je zgodila leta 2021, je bila 23 milijard dolarjev v primerjavi z manj kot 100 milijoni dolarjev v letu 2020.

Veliko teh NFT podeljuje določene pravice svojim lastnikom, vključno z dostopom do skupnosti, predmetov in nepremičnin z določeno vrednostjo v resničnem svetu.

Z drugimi besedami, nakup »nepremičnin« na teh platformah je kot nakup nepremičnine recimo v Ljubljani, vendar v svetu, kjer bi lahko vsak ustvaril neskončno količino alternativnih in tudi drugačnih Ljubljan, do katerih je prav tako enostavno priti. Na dolgi rok bo to pomenilo, da je edini razlog, zakaj uporabniki kupijo zemljišče ali nepremičnino v virtualni Ljubljani, to če ponuja boljšo storitev od drugih.

Sloverse

V okviru predsedovanja Slovenije svetu EU, smo s sodelovanjem Tehnološkega parka Ljubljana, startup podjetja Multiversum in XR skupnosti, zgradili prvi slovenski protoverse - virtualno razstavišče – digitalni dvojček digitalnega stičišča, ki je skupaj z fizičnimi prostori v BTCju tvori jedro srečevanja zainteresiranih posameznikov, predstavnikov gospodarstva ter političnih odločevalcev. Tak virtualni prostor predstavlja Slovenijo in njene gospodarske dosežke v globalnem merilu.  

Prav tako pa je Slovenija, kot prva država na svetu uvedbo nezamenljivih žetonov (NFT – Non-fungible tokens), ki služijo za promocijo gospodarstva in turističnih destinacij pri predstavitve na EXPO DUBAI 2020. 

I feel NFT predstavlja zbirko unikatnih digitalnih 3D eksponatov ter ekskluzivnih panoramskih oz. 360-stopinjskih fotografij z visoko ločljivostjo. NFT v obliki daril oz. digitalnih spominkov obiskovalci dobijo brezplačno ob obisku Slovenskega paviljona EXPO DUBAI 2020.

Vsekakor bi Slovenija, kot ena od vodilnih držav na področju razvoja blockchain ekosistemov, potrebovala svoj Sloverse, kjer bi podjetja in raziskovalne organizacije, lahko testirali svoje rešitve in projekte na testni infrastrukturi, zato je izrednega pomena, da ustrezne inštitucije prepoznajo vlogo slovenskega metaverse ekosistema in podprejo XR skupnost pri njegovem razvoju.

----

Avtor prispevka:

Aleš Pevc, Vodja tehnološke pisarne

Tehnološki park Ljubljana d.o.o.