Digitalna transformacija je predpogoj za delovanje krožnega gospodarstva

22. 01. 2020

Transnacionalni uvodni sestanek (kick-off) projektnih partnerjev Circular4.0 (program Interreg Alpski prostor), Ljubljana

Od 9. in do 10. januarja 2020 je Tehnološki park Ljubljana gostil srečanje evropskih partnerjev transnacionalnega projekta Circular4.0, ki na mednarodni ravni skozi procese digitalne transformacije spodbuja prehod podjetij v krožno gospodarstvo v alpskem prostoru. Tehnološki park Ljubljana že več kot dvajset let išče rešitve v novih tehnologijah, priložnostih in medsebojnem povezovanju ter tako doprinaša k ekonomskim, okoljskim in tudi sociološkim aspektom.

V Tehnološkem parku Ljubljana želimo skozi razvoj različnih orodij pospeševati implementacijo krožnega gospodarstva, zato si bomo s projektom Circular4.0 prizadevali za spodbujanje uporabe digitalnih tehnologij, ki omogočajo prehod majhnih in srednje velikih podjetij (MSP) na hitrejši poti v krožno gospodarstvo.

Na projektu Circular4.0 sodeluje petnajst projektnih partnerjev ter triindvajset opazovalcev iz petih držav (Avstrija, Nemčija, Francija, Italija in Slovenija). TPLJ je vodilni partner projekta. Ostali sodelujoči projektni partnerji so: TUAS Rosenheim, BWCON, AWS, ITG, Biz-UP, VI, Grand E-now, AURAE, JSI, TOWL, CONFBG, CCIAA Venezia Rovigo, UCB, and RISINGSUD. Projekt se je začel v začetku oktobra 2019 in bo trajal do konca junija 2022. Circular4.0 je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj preko programa Interreg Območje Alp.

Cilj projekta Circular4.0 je izboljšati eko-sistem inovacij ter prispevati k prehodu v krožno gospodarstvo v alpskem prostoru preko MSP, da bi se v tem večji meri izkoristil potencial in dodana vrednost procesa njihove digitalizacije.

Oblikovane bodo transnacionalne delovne skupine, ki bodo delovale tekom celotnega trajanja projekta z namenom promocije implementacije krožnega gospodarstva na način, da bo uporaba digitalnih tehnologij omogočala čim hitrejši prehod MSP v krožno gospodarstvo.

Projekt bo posebno pozornost namenil razvoju in testiranju orodij v okviru modela krožnega oblikovanja (circular design models), modela optimalne uporabe (optimal use models) ter modela za obnovitev vrednosti (value recovery models).

Projektni partnerji projekta Circular4.0 si bodo skozi projekt prizadevali povečati znanje in opozoriti deležnike (podjetja, odločevalce in posredniške organizacije) na prednosti krožnega gospodarstva. Razvili in preizkusili bodo nabor orodij, s katerimi lahko vplivajo na razvoj digitalizacije ter industrije4.0 za prehod MSP v krožno gospodarstvo.

Prvi gost uvodnega sestanka Jurij Giacomelli iz Giacomelli Media je predstavil koncept reševanja izzivov ob prehodu na krožno gospodarstvo ter pomen trajnostnega koncepta krožnega gospodarstva za širšo družbo. »Običajno razumemo, da ima trajnost le ekonomske razsežnosti in pozabljamo, da so socialni in okoljski aspekti zelo prisotni,« je poudaril sogovornik, ki je tudi izpostavil, da bo inoviranje le ob upoštevanju zgoraj omenjenih konceptov zagotovilo dobro počutje in trajnostno bivanje našim prihodnjim generacijam. »Polovica celotnega prispevka za zmanjšanje izpustov CO2 bi namreč morala po njegovem mnenju izvirati prav iz rezultatov uvajanja krožnega gospodarstva. Naš svet pa je v tem trenutku le 9% krožen«.

Izzivi in priložnosti EU in Alpskega prostora 

Jurij Giacomelli poudarja tudi, da moramo v prvi vrsti razumeti posebnosti regije in izzive, ki jih prinašajo in podpirati inovacije, a pri tem ne smemo pozabiti na morebitna tveganja. Če bomo spremljali obstoječa podjetja in se učili od tistih, ki so v tem dobri, bo zagotovo prednost. Privabiti moramo investitorje in s tem prispevati k učinkovitemu in razvijajočemu se regenerativnemu ekosistemu v alpskem prostoru.  

Namesto subvencij, potrebujemo inovacije

»Naš cilj je prispevati k ekosistemu v alpski regiji. S pomočjo projekta Circular4.0 bomo s poudarkom modelov krožnega oblikovanja ter optimalnimi modeli uporabe povečali znanje in s tem pritegnili pozornost podjetnikov pri prehodu v krožno gospodarstvo,« je povedal.

Značilnosti krožnega prehoda: Izboljšave bodo optimizirale proizvodne procese v Alpskem prostoru

Naslednji gost uvodnega sestanka Rudi Panjtar iz Instituta Jožef Stefan je udeležencem prestavil povezavo med digitalno transformacijo in krožno ekonomijo in poudaril nujnost uvedbe številnih sprememb. Kar 80 % uporabnih izdelkov in njihovih materialov namreč zavržemo, ne da bi jih uporabili v druge namene. »Tehnologija omogoča nove rešitve in krožno gospodarstvo ustvarja tehnološke potrebe,« poudarja.

Podpora projektov krožnega gospodarstva v Ljubljani je velika

Zadnja gostja uvodnega sestanka Zala Strojin Božič iz Mestne občine Ljubljana pa je predstavila vizijo krožnega gospodarstva 2025. V Ljubljani je podpora projektov krožnega gospodarstva velika. Prizadevajo si za uporabo in nakup trajnostnih izdelkov in v ta namen izvajajo javne pozive za trajnostne ideje. V zadnjem času so se tako v mestu odprle nove »zero waste« trgovine, trgovine z rabljenimi oblačili in zrasli številni novi tovrstni projekti.

Eden pomembnejših projektov je Applause, ki se ukvarja z uporabnostjo 25 vrst rastlin. Za lažje prepoznavanje in beleženje vrst v prostoru v okviru projekta izvajajo številne aktivnosti: razvijajo aplikacijo za samostojno prepoznavanje 25 rastlinskih vrst, posneli so krajše filme o značilnostih teh vrst in načinih odstranjevanja, za 15 rastlinskih vrst so izdelali 3D modele v fizični in interaktivni obliki, na območju MOL v času projekta organizirajo prostovoljne akcije odstranjevanja invazivnih rastlin in drugo.