Digitalizacija zdravstvenih sistemov je priložnost in izziv

27. 09. 2019

Sodobna tehnologija vstopa na vse več področij našega življenja, tudi v medicino in zdravstvo. Digitalne rešitve naj bi ponudnikom zdravstvenih storitev poenostavile delo, pomagale pri hitrejši diagnostiki, s sistematizacijo podatkov spodbujale preventivo in  opolnomočile bolnike. Teoretičnih pozitivnih učinkov informacijskih sistemov v zdravstvu ni malo, kot tudi ne izzivov za informacijska podjetja, ki novodobno zdravstvo podpirajo z razvojem e-rešitev in zalednih sistemov. O tem, kako realizacija potencialov novih tehnologij poteka v praksi in kakšno je sodelovanje med zdravniki in IT-jevci pri nas, smo se pogovarjali s Tomažem Furlanom, direktorjem podjetja Lucis, ki rešitve za zdravstvo izdeluje že od leta 2011.

Podjetje Lucis se je v zdravstvo podalo precej pred popularnostjo digitalnega zdravja, ki smo mu priča zadnja tri leta. Kakšna je bila vaša pot?

Pred skoraj desetimi leti je UKC Ljubljana objavil razpis za prenovo radiologije, na katerega se je prijavil naš poslovni partner, podjetje Interexport. Ker je to podjetje tudi zastopnik svetovne korporacije AGFA, ki se z informatizacijo zdravstva ukvarja že od devetdesetih, je bila prijava zanje razumljiva. Mi smo se projektu priključili kot podizvajalci in delovanje zdravstva začeli šele spoznavati. Tedaj razviti sistem za radiologijo še danes uporablja večina slovenskih bolnišnic, prisoten je tudi v nekaterih zdravstvenih domovih; prav tako je še vedno uspešno tudi naše sodelovanje s podjetjem Interexport in z AGFA.

Danes je naša vloga na trgu precej drugačna, saj smo v tem času sodelovali pri nekaterih ključnih projektih in se postopoma specializirali za razvoj nišnih rešitev v zdravstvu. Nekateri med njimi so Telekap, razvit v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Telekap preko videokonferenčne povezave omogoča zdravljenje bolnikov z možgansko kapjo tudi v bolnišnicah, kjer nevrolog ni vedno prisoten. Sistem v okviru Nevrološke klinike Univerzitetnega centra Ljubljana danes povezuje že 12 slovenskih bolnišnic. Za Splošno bolnišnico Slovenj Gradec delamo na projektu Fabry-Care, namenjenemu bolnikom s Fabrijevo boleznijo in na projektu Record-KLB, ki sistematizira obravnavo bolnikov s kronično ledvično boleznijo. Za Onkološki Inštitut smo pripravili rešitev za register raka SLORA, za Nevrološko kliniko pa register kapi.

Zdaj ste v zdravstvu že skoraj desetletje. Kako vidite porast konkurence in naraščajočega števila novih igralcev na trgu?  

Digitalizacija zdravstva ne sprejema rešitev iz danes na jutri. V prvi vrsti je pri vsakem projektu potreben za preskok v miselnosti. Tehnologiji mora podpreti reorganizacijo vrste zahtevnih procesov. Eden ključnih izzivov v zdravstvu je predvsem povezovanje sistemov, saj je podatkov danes ogromno, problem zdravstvenih informacijskih sistemov pa je v razpršenosti teh podatkov. Zato je naloga informacijskih podjetij, da jih naredimo čim bolj uporabne in predvsem enostavno dostopne.

Tako kot drugod po svetu je tudi v Sloveniji zdravstvo specifičen in kompleksen sistem, ki zahteva veliko vsebinskega znanja in interdisciplinaren pristop. Na trgu je zagotovo veliko dobrih IT ekip, a projekti v zdravstvu ne potrebujejo zgolj izvajalca, temveč ustreznega sogovornika, ki bo na realen problem iz zdravstva odgovoril s tehnološko ustrezno rešitvijo. Ta mora biti tudi uporabniku prijazna ter omogočati širitev. Zato mora vsak sistem temeljiti na razmisleku o dolgoročnem vplivu in širitvi na vse več uporabnikov ter tudi na druge ustanove. Za razvoj tovrstnih rešitev so v prvi vrsti potrebni usposobljeni kadri, a tudi znanje, reference in razumevanje zdravstvene stroke, ki pridejo z izkušnjami in postopno rastjo. Zato se porasta igralcev ne bojimo.

Glede na to, da ne delate zgolj v zdravstvu, kakšna so vaša opažanja glede razlik med informacijskimi rešitvami za različne industrije?

V zdravstvu je podrobnemu zajemu zahtev za posamezni projekt potrebno nameniti več časa. Naš cilj je namreč, da končna rešitev na enem mestu združuje vrsto funkcionalnosti, ki odražajo in prepletajo delovne procese različnih deležnikov. Pri načrtovanju je ključno sodelovanje s strokovnim osebjem, kar v praksi pomeni veliko preživetega časa ob uporabnikih na njihovem delovnem mestu. To omogoča poglobljeno spoznavanje posameznih procesov, ki je nujno za zagotovitev uporabnikom prijazne in učinkovite digitalne rešitve. V nadaljevanju projekta pa s takim pristopom le redko pride do situacij, ki jih v fazi analize že nismo obravnavali ali predvideli. Tudi zaradi specifike zdravstva se projekti vpeljujejo v t. i. mehkih zagonih, kjer rabo rešitev najprej predvidimo v omejenem obsegu, saj tako lažje obvladujemo morebitna tveganja in tudi obremenitev uporabnikov samih.

Kakšni so vaši cilji v prihodnje, je v njih tudi tujina?

70% našega dela je v zdravstvu, 30% pa na drugih področjih, kar je za nas tudi najbolj optimalno. Z vidika podjetja je zdravstvo v Sloveniji zahtevno, ker spada v javni sektor. V javnem sektorju so cikli naročil in predaje bistveno daljši kot v zasebnem sektorju, kar kompenziramo z zanimivimi projekti iz drugih strok. A vendar ravno na digitalizaciji zdravstva v Lucisu gradimo kredibilnost in prepoznavnost, v tem pa smo dobri tudi zato, ker nam delo v sektorju predstavlja izziv in strast.

Po naravi sem realist, ki gleda in deluje na dolgi rok. Pomembno mi je, da imamo v ekipi dobre odnose, da s strankami gradimo zaupanje, ki vodi v dolgoročno sodelovanje in da se rast zgodi postopoma. Tako je ta bolj obvladljiva, storitve pa ostajajo na nivoju. V tujini zato običajno delamo s partnerskimi podjetji, ki bolje poznajo specifike trga, mi pa se priključimo kot podizvajalci. Prihodnost je zato tudi precej odprta.

 V podjetju imate izkušnje tudi z blockchain tehnologijo. Kako je vpeljujete v zdravstvo in kakšna pričakovanja imate od nje?

Kot storitveno informacijsko podjetje moramo dobro slediti napredku v lastni stroki in konkurenčnost ohranjati z obvladovanjem novih tehnologij. Poleg dolgoletnih izkušenj na področju uporabe programskega jezika Java in sorodnih tehnologij, poznamo in uporabljamo tudi vse ključne standarde na področju informatike v zdravstvu (DICOM, HL7, IHE in FHIR), kot  eni prvih v Sloveniji pa smo znanje ekipe nadgradili s certifikati s področja tehnologije veriženja blokov (ang. »blockchain«) in prepričan sem, da smo tudi zato danes možni poiskati odgovore na izzive podjetij iz raznovrstnih industrij. Sam sem tudi član in predstavnik Slovenije v evropski strokovni delovni skupini EBSI ESSIF User Group, ki deluje v okviru Evropskega »blockchain« partnerstva (European Blockchain Partnership).

Pridobljeno znanje o »blockchainu« trenutno uporabljamo v vlogi zunanjega izvajalca, predvsem v partnerstvu s podjetjem Netis blockchain technologies, ki je v Sloveniji pionir razvoja na tem področju. Sočasno raziskujemo tudi možnosti v zdravstvu, saj lahko tehnologijo apliciramo na vrsto rešitev, kjer je pomembno, da so podatkovne baze varne, podatki pa dostopni več uporabnikom ali sistemom hkrati. Uporaba je zanimiva tudi v obliki bolnikovega nadzora in upravljanja lastnih podatkov, saj je že več farmacevtov prišlo do spoznanja, da bi bilo smiselno spodbuditi bolnikov z nagrajevanjem za zbiranje in testiranje podatkov.

Slovenija je majhna, igralcev pa relativno veliko. Vidite druga podjetja kot konkurenco ali kot partnerje?

Razvoj informacijskih sistemov danes ne predstavlja zgolj tehnološkega, temveč predvsem poslovni izziv, ki zahteva znanje strokovnjakov iz različnih področij. Zato lahko uspeh zagotovi zgolj formiranje interdisciplinarnih skupin. Tudi zaradi nuje po integraciji zdravstvenih rešitev mora obstajati povezovanje med proizvajalci, zato v Lucisu verjamemo v sodelovanje in predvsem v kakovost izvedbe.

Kaj vam predstavlja največji izziv?

IT v zdravstvu je v Sloveniji podhranjen, mi pa imamo specializirane IT strokovnjake s tega področja, ki so naša dodana vrednost in nam omogočajo stabilno rast. Pomanjkanje kadra je sicer vsesplošen izziv IT podjetij, zato kot delodajalec nenehno razmišljam  o tem, kako kader ustrezno izobraziti in tudi obdržati. Menim, da je ključno, da mladim ponudimo možnost za učenje, dovolj izzivov in tudi stabilnost, ki jo prinašata redna zaposlitev in stimulativno plačilo.

Običajno zato nove sodelavce iščemo že med študenti, ki jih ustrezno izobrazimo in usmerjamo na karierni poti. Ključen dejavnik, da z nami ostanejo, je, da se ujamejo z ostalimi člani ekipe. Takšen način nam je tudi ljubši kot hiter porast števila zaposlenih, ki s sabo prinese vrsto izzivov, a dolgoročno morda ne vzdrži. Seveda pa bomo morali kadrovskim vprašanjem in motivaciji zaposlenih v prihodnje nameniti še več poudarka, saj konkurence ne predstavljajo zgolj domača, temveč predvsem tuja podjetja.