Dan odprtih podatkov 2022: Z učinkovito rabo odprtih podatkov do večje inovativnosti

07. 03. 2022

Ob mednarodnem dnevu odprtih podatkov, ki smo ga letos v soboto 5. marca obeleževali že 12. leto zapovrstjo je Stičišče odprtih podatkov Slovenije (OPSI HUB) skupaj s partnerji Tehnološkim parkom Ljubljana, Gospodarsko zbornico Slovenije, Ministrstvom za javno upravo in Službo vlade za digitalno preobrazbo organiziralo dogodek z naslovom Dan odprtih podatkov 2022: Z učinkovito rabo odprtih podatkov do večje inovativnosti. Dogodek je potekal v petek 4. marca 2022, kjer se je online zbralo več kot 160 udeležencev iz javnih organizacij kot tudi iz zasebnega sektorja.

Dogodek smo organizirali z namenom seznaniti javnost in širiti zavest o pomembnosti in vlogi odprtih podatkov za razvoj družbe, hkrati pa tudi spodbujanje sodelovanja in povezovanja tistih, ki odprte podatke uporabljajo pri svojem delu; gospodarstveniki, razvijalci aplikacij, analitiki, študenti in drugi. Tudi letos smo predstavili izkušnje iz prakse ter aktivnosti, ki potekajo na področju odpiranja podatkov.

Naš cilj je v štirih, petih letih zasesti 1. mesto med evropskimi državami!

Z uvodnim nagovorom državnega sekretarja Petra Geršaka z Ministrstva za javno upravo, so udeleženci spoznali kako pomembno je prepoznati vrednost odprtih podatkov, saj se le ti nahajajo vsepovsod okoli nas. Njihova ponovna uporaba prispeva k širšim družbenim ciljem, k transparentnosti in uspešnosti. Podatki, ki jih ustvarja javni sektor je javno dobro. Ministrstvo za javno upravo z nacionalnim portalom OPSI je na tem področju ključni pospeševalec razvoja v slovenskem prostoru med javnim sektorjem in gospodarstvom. Slovenija je tudi kot država v času predsedovanja promovirala Uredbo DGA, ki omogoča čimbolj široko uporabo EU podatkov. Da je država Slovenija prepoznala pomembnost odprtih podatkov za prihodnost nakazuje tudi dejstvo, da smo se na lestvici po odprtosti podatkov iz 15. mesta leta 2020 v letu 2021 povzpeli na 9. mesto. Naš cilj je v štirih, petih letih zasesti 1. mesto med evropskimi državami.

Kako se je Poljski uspelo po zrelosti odprtih podatkov umestiti na 4. mesto v Evropi?

Kako se povzpeti še višje po lestvici po odprtosti podatkov v Evropi, nam je zaupala Joanna Malczewska, predstavnica oddelka za upravljanje s podatki v uradu poljskega predsednika vlade. Poljska se je namreč po zrelosti odprtih podatkov umestila na 4. mesto in postala vodilna na področju spremljanja in uvajanja novih trendov. Osredotočili so se predvsem na kakovost podatkov in na cilje ponovne uporabe odprtih podatkov v korist družbe in znanja. Pri tem so postavili temelje regulative na tem področju in izvajajo široko promocijo pri prepoznavanju pomembnosti odpiranja podatkov. Joanna Malczewska je izpostavila, da so veliko truda vložili v izobraževanje deležnikov, strokovnjakov kot ambasadorjev ekosistema odprtih podatkov.

Podatkovni prostori: nastajajoči pristopi za podatkovno vodene inovacije v Evropi

Jure Jeraj, IKT HM / Result d.o.o., strokovnjak s področja celovitega upravljanja s podatki, nam je predstavil evropske pobude in aktivnosti na področju deljenja podatkov. Evropska strategija namreč predvideva veliko podporo vsem aktivnostim, ki spodbujajo podatkovno ekonomijo, tudi z močnim sofinanciranjem. V sprejemanju pa je tudi Akt o podatkih. Namen je povečati konkurenčno prednost Evrope na tem področju. Podatkovna ekonomija predstavlja mnogo priložnosti za gospodarstvo, za prebivalstvo, znanost kot tudi za vladne in javne ustanove.  

INSPIRE – uporabno ?

EU je leta 2007 sprejela direktivo INSPIRE za vzpostavitev infrastrukture za prostorske podatke, ki bi služila kot podpora okoljskim politikam. Martin Puhar, IKT HM / IGEA d.o.o , je z nami je delil poglede o uporabnosti INSPIRE. Ideja INSPIRE je bila v tem, da vse države vzpostavijo harmonizirane storitve za 34 podatkovnih tematik. Cilji so bili kar visoko zastavljeni. Kar državam predstavlja težavo. Realnost je namreč taka, da vse države zamujajo z realizacijo zaradi vsebinske in tehnološke kompleksnosti. Slovenija je v preteklih letih naredila kar lep napredek, saj se je stanje zbirk odprtih podatkov iz leta 2018 do 2022 povečalo za trikrat kot tudi njihovih prenosov oz. uporaba. Vsekakor smo cilje uspešno dosegli in smo v skladnosti podatkov med top državami.

Odprti podatki za odprto znanost, raziskave in razvoj

Zakaj se znanost ukvarja z odprtimi podatki? Kot nam je razložila Barbara Rovere, raziskovalka na ekonomski fakulteti, poznamo dva tipa odprtih podatkov: javni podatki in raziskovalni podatki. S slednjimi se ukvarjajo znanstveniki in izhajajo iz množice podatkovnih virov v obliki numeričnih podatkov, besedil, laboratorijskih zapiskov, itp. Pozitivni vidiki uporabe odprtih raziskovalnih podatkov v praksi seveda obstajajo. Se pa, kot je dejala Barbara Rovere, pojavljajo tudi različne dileme: ali so res vse vrste raziskovalnih podatkov primerne za odpiranje? Seveda je odgovor ne, v primerih, ko so podatki v nasprotju z zaščito zasebnosti ali pa gre za vprašanje nacionalne varnosti. Ne glede na pomisleke pa je odpiranje raziskovalnih podatkov nujno, saj nazadnje to zahtevajo viri financiranja in znanstvene raziskave.

Podatki nam lahko zelo koristijo pri zagotavljanju mobilnost, varstvu okolja in prehrani, kar so nam pokazali tudi primeri dobrih praks

V drugem sklopu dogodka smo na primerih dobrih praks spoznali številne dobre rešitve, ki so nastale z odpiranjem podatkov. Osredotočili smo se na predvsem dobre prakse, ki prihajajo iz področij okolja, mobilnosti, kmetijstva in prostora.

Željko Gudžulić,  MOL, je predstavil izvedbo pilota DEAS, v sklopu katerega se je vzpostavila mreža nizkocenovnih, samostojnih, avtomatskih merilnih postaj za natančno spremljanje višine vodotokov, z namenom lažjega predvidevanja pojavljanja visokih vod v Mestni občini Ljubljani. Ta pilotna infrastruktura in podatki, ki jo zagotavlja, je bila prvič uporabljena na Greenhacku 2021 za digitalne rešitve za izziv okolje, preko katerih nas je popeljal Ram Dušič Hren.

V drugem delu praktičnih primerov je Matevž Pesek iz Fakultete za računalništvo in informatiko, predstavil aplikacijo tocen.si, ki ponuja optimalne povezave in koriščenje kombiniranih podatkov prostih parkirišč, avtobusnih postajališč, ponudnikov carsharinga in drugih. Aplikacija zagotavlja za uporabnika cenejšo, hitrejšo in optimalnejšo možnost mobilnosti v ljubljanski regiji.

Vpogled v trenutno dostopne  odprte podatke na področju mobilnosti ter njihovo medsebojno povezljivost, ažurnost in zanesljivost, ki doprinesejo k izboljšanju kakovosti življenja in povečanju trajnostni naravnanosti prebivalk in prebivalce v mestu Ljubljana je podal Matej Cerar.

Kako odpiranje podatkov prispeva k izboljšanju rešitev na kmetijskem področju je na primeru čebelarstva predstavil Franci Klavž, član ekipe Beesmart.  Beesmart ena izmed zmagovalnih ekip Greenhacka. Aplikacija Beesmart promovira čebelarstvo in izobraževanje o tej panogi, saj na podlagi odprtih podatkov pomaga spremljati vsakodnevna čebelarska opravila. Rešitev je prišla v finale  globalnega Digieduhackathona 2021, kjer se v teh dneh z glasovanjem izbira 3 glavne finaliste. Za ekipo BeeSmart, pod številko 10 lahko glasujete TUKAJ. 

In nazadnje nam je Nika Mesner predstavila storitve podjetja Arvio, kjer za razvoj produktov in storitev na področju trga nepremičnin in energetike uporabljajo izključno odprte nepremičninske in prostorske podatke. Kot opažajo jim odprti podatki predstavljajo spekter informacijskih rešitev in storitev za podporo nepremičninskim strokovnjakom v celotnem življenjskem ciklu nepremičnine. Transparentnost obstoječih zbirk podatkov je zelo dobra, seveda pa je še vedno prostor za izboljšavo, saj v Arviu pogrešajo večjo ažurnost nekaterih zbirk.

Ob zaključku nam je Alenka Pšeničnik, urednica portala OPSI (MJU) predstavila novosti portala OPSI in rezultate letnega poročila o stopnji zrelosti odprtosti podatkov 2021. Kot že rečeno v uvodniku, se lahko Slovenija pohvali z odličnim napredovanjem na 9. mesto. Naš cilj je postati 1. na področju odprtosti podatkov v EU. Trenutno prvo mesto zaseda Francija, sledita ji Irska in Španija. Slovenija za dosega tega cilja tesno sodeluje z Irsko. Na OPSI portalu pa se v prihodnosti načrtujejo številne nadgradnje in izboljšave.

V času, ko informacije predstavljajo novo zlato, lahko ob sklepni misli Aleša Veršiča iz Službe vlade za digitalno preobrazbo, še enkrat povzamemo kako pomembno je sodelovanje vseh akterjev ekosistema na področju odpiranja podatkov. Kajti le skupaj nam lahko uspe, da dosežemo zastavljene cilje. Prenos znanja, dobrih praks in povezovanja tako javnih, raziskovalnih inštitucij kot tudi gospodarstva nam bo omogočilo, da postanemo družba inovativnosti in napredka.

Vabljeni k ogledu celotne konference

Pridružite se tudi vi!

Povabilo podjetjem / posameznikom za pridružitev / priključitev v Stičišče odprtih podatkov Slovenije OPSI HUB

Pismo o nameri »Stičišče odprtih podatkov Slovenije - OPSI HUB« -

Organizatorji in partnerji dogodka