Blueware Slovenija: za preboj na področju slovenskega modrega gospodarstva sta ključna sodelovanje in povezovanje

15. 05. 2023

V Tehnološkem parku Ljubljana se je 11. maja znova zbrala entuziastična in zagnana inovacijska skupnost Blueware Slovenija, ki se je v okviru projekta BLUEAIR oblikovala lansko leto in vse od takrat aktivno deluje na pospeševanju trajnostnega modrega gospodarstva v Sloveniji. Sestavljajo jo udeleženci iz gospodarstva, podpornega okolja, raziskovalnih in izobraževalnih institucij, državnih organov, nevladnih organizacij ter ostala zainteresirana javnost.

Konferenca je bila tudi letos izjemno zanimiva in plodna, udeleženci so bili deležni ogromno koristnih in konkretnih vsebin ter informacij na področju iskanja izboljšav za razvoj modrega gospodarstva.

Idejni vodja inovacijske skupnosti iz TP LJ, Peter Medica, je izpostavil, da smo prva država na Mediteranu, ki je sprejela Pomorski prostorski plan in predstavil rezultate mapiranja oziroma identificiranja tehnoloških in inovacijskih potencialov v slovenskem modrem gospodarstvu, ki so pokazali, da so področja, v katerih premoremo v Sloveniji največ potencialov, biotehnologije in živi organizmi, zelene tehnologije, preprečevanje onesnaževanja in monitoring ter pametna plovila prihodnosti.

Potrebe in pričakovanja strank so glavni spodbujevalci inovacij, najbolj jih omejuje dostop do finančnih sredstev

Raziskava v okviru procesa podjetniškega odkrivanja (EDP) med vključenimi deležniki (večinoma podjetji) je pokazala, da skoraj 75% podjetij razvija svoje lastne modre tehnologije, najpogosteje na naslednjih področjih: senzorji, čiste tehnologije, napredno modeliranje plovil in pametne tehnologije za plovila, pogonski in avtonomni sistemi, napredni materiali, trajnostna proizvodnja energije ipd.

Kot glavne spodbujevalce inovacij so podjetja navedla potrebe in pričakovanja strank, kakovost izdelkov in nove tržne priložnosti, kot glavne zaviralce inovacij pa pomanjkanje finančnih sredstev. Največ inovacij je na področju razvoja produktov, slabi smo pri trženjskih inovacijah. Razveseljiv je podatek, da je večina naših inovacij novost na svetovni ali evropski ravni.

Biopotencial in zmanjšanje onesnaževanja

Na konferenci so bile predstavljene številne nove tehnologije in projekti, ki na tak ali drugačen način prispevajo k bolj trajnostnemu ravnanju z našimi morskimi viri. Predstavljene so bile konkretne rešitve kot so avtonomna plovila za monitoring voda, okolju prijazno odstranjevanje biološke obrasti iz trupa plovil, električnih pogonskih sistemov za plovila in interneta stvari v navtiki in tehnologije, ki rešujejo problem mikroplastike v vodah.

Kot neizkoriščena niša je bila predstavljena tudi morska biotehnologija. Direktor podjetja AlgEn d.o.o., Borut Lazar, je poudaril pomen mikroalg pri kroženju snovi v sistemu. Proizvajajo biomaso, stalno in z zelo veliko hitrostjo. Po drugi strani iz okolja zajemajo sončno energijo CO2 in mikrohranila. Po novih uredbah EU bodo do leta 2050 države morale proizvesti večje količine biometana, kjer v krožnem sistemu spet lahko veliko vlogo odigrajo alge. Gre za velik potencial trga, saj je tega zaenkrat zelo malo.

Kaj potrebuje Slovenija za preboj v modrem gospodarstvu?

Udeleženci konference so se strinjali, da je sodelovati in ne gledati drug na drugega kot konkurenco. Pomembno je povezovanje, medsebojno poslušanje in identificiranje pravih problemov. »Če bi imeli pilotni center, ki bi laboratorijske raziskave poskušal dvigniti na industrijsko raven, bi bili regijski zmagovalci, je dejala Ana Rotter iz Morske biološke postaje NIB. Z njo se je strinjal tudi Boris Šajnović iz podjetja Iskra d.o.o. ter poudaril pomen financiranja pilotnih projektov.

Predstavniki gospodarskega sektorja so si bili enotni: slovenski sistem je preveč rigiden in povzroča pomanjkanje velikih podjetniških zgodb, ki so nosilec gospodarskega sistema in jih je zaradi tujih prevzemov vse manj. Imamo veliko talentov, vendar jih ne znamo najti, spodbujati in zadržati v regiji.

Tudi inovativnosti ne manjka, se pa pri nas hitro naleti na zaprta vrata. Kot primer je bila izpostavljena Hrvaška, kjer lahko veliko lažje in hitreje speljejo večje investicijske projekte.

Bo obala še kdaj razvojno središče?

Robert Rakar iz Primorske gospodarske zbornice je povedal, da želi Primorska spet postati najbolj inovativna slovenska regija, sploh na področju razvoja modrih tehnologij, kar pa je odvisno od priliva svežega kapitala . Tomos je tipičen primer generatorja razvoja, ki ga je obala izgubila.

Gorazd Jenko iz Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj je povedal, da je za načrtovanje in izvajanje usklajene razvojne politike nujna platforma za napredovanje kompetenc, ki bo zbirala podatke, kakšna znanja bo potrebovalo slovensko modro gospodarstvo čez 10 let.

Rakar je povedal, da je najboljši medij za internacionalizacijo še vedno Gospodarska zbornica, ki nudi podporno okolje in informacije, vendar obvezno potrebujemo močne gospodarske zgodbe.

Inspiracijski pogovor s poslovnim angelom

Za konec so bili udeleženci deležni inspiracijskega pogovora z Jeffrey Milanettom, ameriškim serijskim graditeljem inovacijskih ekosistemov in investitorjem v modro gospodarstvo

V svojem skladu je skupaj z drugimi investitorji zbral 25 mio dolarjev, ki so jih investirali v 62 start-upov. Povedal je, da uspeh lahko dosežeš le s prvaki, zato jih je treba podpreti. Ključ do uspeha je komunikacija med vsemi deležniki. Nekdo mora prevzeti vodstvo in peljati komunikacijo. Predvsem pa je treba biti potrpežljiv, saj se nič ne zgodi čez noč.

Kot največjo težavo pri inoviranju je izpostavil prevelika pričakovanja, ko vsi mislijo, da bodo prav oni najbolj uspešni.

Predstavil je tudi dobre prakse iz tujine in povedal, da je za podjetja iz manjših držav pomembno širjenje v tujino. Predstavil je t. i. soft landings programe, v katerih lahko podjetniki testirajo druge inkubatorje in trge.

Pomen medsebojnega poslušanja in podpore je poudaril tudi direktor TP LJ, Jernej Pintar, ter izpostavil primer uspešnega slovenskega podjetja Iskra ter tuje primere dobrih praks.

Dogodek je sklenil Peter Medica z napovedjo nadaljnjega razvoja skupnosti in njenih aktivnosti, udeleženci pa so izrazili navdušenje in interes nad prihodnjimi dogodki in sodelovanjem pri razvoju slovenskega modrega gospodarstva.