BLUEWARE SLOVENIJA: Lahko smo pionirji na področju inovacij v trajnostnem modrem gospodarstvu

14. 04. 2022

Na dogodku BLUEWARE SLOVENIJA, ki smo ga 13. 04. 2022 organizirali v Tehnološkem parku, se je prvič srečala strokovna skupnost, ki bi z združevanjem v prihodnosti lahko pomembno prispevala k razvoju inovativnega trajnostnega modrega gospodarstva v Sloveniji. Srečanja so se udeležili predstavniki raziskovalnih organizacij, snovalcev politik in regulatorjev, podjetij ter nevladnih organizacij. Predstavili so svoje izzive, izmenjali mnenja in iskali možnosti povezovanja in skupnih inovativnih rešitev pri ohranjanju morskega ekosistema.

Izzivi in priložnosti: Zelena barva brez modre ne obstaja

Dogodek je v živo in preko spleta spremljalo 55 aktivnih udeležencev. Vsi prisotni so bili enotnega mnenja, da je za začetek snovanja inovativne "modre" skupnosti nujno potrebno sodelovanje med vsemi pomembnimi deležniki. Kot največje izzive pri izvajanju trajnostnega modrega gospodarstva v Sloveniji so navedli prepočasno napredovanje znanosti in tehnologij, iskanje načinov varovanja in ohranjanja morskega okolja pri uporabi tehnologij, ki zahtevajo namestitev stalnih objektov in naprav, visoke stroške tehnološkega razvoja, kot tudi ustrezno komuniciranje z javnostjo.

Glede sodelovanja z drugimi organizacijami iz jadransko – jonskih držav in regij na  področju inovacij  v trajnostnem modrem gospodarstvu so izpostavili pomanjkanje sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, kot tudi končnimi uporabniki, nezadostno raven znanja o modrih tehnologijah, neusklajenost pri upravljanju morja ter ovire pri dostopanju do financiranja ukrepov in razvoja na tem področju.

Kot ključne rešitve so sodelujoči govorci predlagali:

• vzpostavitev mednarodnega sodelovanja,
• vzpostavitev makro-regionalnega inovacijskega sistema (kar je bil tudi namen samega dogodka),
• vzpostavitev programa za povečanje zmogljivosti znanja na tem področju.

Slovenija v špici inovativnega trajnostnega modrega gospodarstva?

Kar je bilo zanimivo slišati, da so bili predstavniki vseh interesnih skupnosti mnenja, da bi bila lahko Slovenija glede na neizkoriščene potenciale in znanje, v samem vrhu na področju razvoja modrega gospodarstva.

Kot je povedala Lenča Humerca-Šolar iz Ministrstva za okolje in prostor, je Slovenija prva na področju vzhodnega Mediterana sprejela pomorski prostorski plan, ki zajema strateški razvojni načrt na področju pomorskega prometa, ribolova in marikulture, turizma, športa in rekreacije na način, da se dolgoročno ohrani dobro stanje morskega okolja. Poudarila je, da je prostora za nadaljnji razvoj veliko, kljub temu, da je prostorski akt na prvi pogled mogoče restriktiven. "Biti moramo modri in razmišljati o prilagojenih tehnologijah", je dodala. 

Prav tako v Sloveniji trenutno poteka proces prenove pametne specializacije S5 in kot je povedal Gorazd Jenko iz Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je pomembno, da zelo ciljno opredelimo možnosti za razvoj tudi modrega gospodarstva.

Pomen konkretnih rešitev je poudaril tudi dekan in raziskovalec na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani, Peter Vidmar. Ni dovolj, da se financirajo samo raziskovalci, pomembno je, da se idejne inovacije izvedejo tudi v praksi, kar pa se običajno zatakne zaradi pomanjkanja sredstev. Na fakulteti trenutno izvajajo raziskovalni projekt na področju razvoja pristaniške dejavnosti z upoštevanjem smernic pomorskega prostorskega načrta.

Na izjemno povečan pritisk na morski ekosistem je opozorila Jerneja Penca, vodja Jean Monnet Centra odličnosti za trajnostno modro gospodarstvo. Ukvarjajo se z raziskavami na področju modre ekonomije, vodijo dialog med deležniki, pospešujejo oceansko pismenost oziroma znanost o morju.

V zadnjih dvajsetih letih so eksponentno narasli vsi pomorski sektorji, pomorski promet se je denimo početveril. Izpostavila je, da okoljske omejitve določenim podjetjem predstavljajo breme, ampak da je glede tega treba spremeniti razmišljanje kot to že počnejo napredna podjetja.

Poudarila je tudi, da je poleg tehnoloških treba razmišljati tudi na polju socialnih inovacij in vzeti v obzir, kako v razvoju modrega gospodarstva ustrezno zaobjeti lokalno skupnost in različne generacijske interese.

Nujna je finančna podpora raziskovalnim organizacijam

Ana Rotter iz Nacionalnega inštituta za biologijo je izpostavila, da številni prototipi in inovacije na področju razvoja modrega gospodarstva ne ugledajo luči sveta zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in povezovalnih funkcij. Opravlja se veliko raziskav na področju novih virov prehrane, tudi na primer uporaba alg v kozmetiki in podobno. Veliko težavo predstavlja tudi odsotnost pilotnega okolja na Mediteranu, kjer bi lahko inovacije in prototipe tudi testirali in validirali.

Rotterjeva je omenila nekaj konkretnih idej, ki čakajo na financiranje, kot na primer čiščenje oblog in mikrofilmov na spodnjem delu trupa plovil s pomočjo mikroorganizmov namesto s kemičnimi sredstvi in človeško fizično silo, možnosti recikliranja morskih odpadkov in podobno.

Na pomembnost združevanja idej raziskovalcev na eni strani ter podjetij za njihovo realizacijo na drugi, je opozoril tudi Peter Vidmar. Izpostavil je možnosti razvoja ladjedelniške dejavnosti na področju Izole z sodobnimi tehnologijami in pristopi. "Ne smemo se bati izzivov, moramo najti dobre prakse."  

Prisotni predstavniki državnih teles, kot tudi podjetniki, so se nemudoma odzvali in ponudili sodelovanje ter pomoč pri financiranju inovativnih idej in projektov.

Primeri dobrih praks

Na dogodku smo lahko slišali tudi kar nekaj primerov že uvedenih dobrih praks pri razvoju trajnostnega modrega gospodarstva. Direktor podjetja Sigma Energija d.o.o., David Volk, nam je predstavil njihove elektrarne na morske valove, ki jih razvijajo že 15 let. V roku slabega meseca dni bo javnosti že pokazana naprava, ki deluje na morske valove v Črni Gori. Tržišče imajo tudi v Španiji. Slovenska obala je za tovrstne elektrarne žal premajhna, so pa pripravljeni sodelovati pri drugih izvedljivih projektih v Sloveniji.

Priložnost smo se imeli seznaniti tudi z vodnimi filtri podjetja PlanetCare d.o.o, ki med pranjem lovijo delce mikroplastike, da ti ne potujejo naprej po vodovodnem sistemu. Direktor podjetja Andrej Križan je napovedal, da bodo po zakonski regulativi do leta 2025 v Sloveniji že vsi pralni stroji morali vsebovati tak filter.

Podjetje XLAB d.o.o. recimo sodeluje v projektu, kjer razvijajo rešitve interneta stvari ter umetne inteligence za bolj učinkovito upravljanje pristanišč. Omenjena je bila tudi Luka Koper kot ena vodilnih na področju varovanja okolja.

Možnosti pridobitve sredstev na razpisih

Kot že omenjeno, so prisotni kot eno izmed večjih težav pri razvoju inovativnega modrega gospodarstva omenili pomanjkanje virov financiranja. Predstavniki pristojnih državnih institucij so tako na dogodku predstavili možnosti financiranja preko javnih razpisov in pozivov.

Marta Šabec iz Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je izpostavila, da se je Slovenija pridružila pobudi za mednarodno partnerstvo Sustanable Blue Economy European Partnership, v katerem bi sodelovalo 25 držav pri združevanju ciljev, interesov in sredstev za vzpodbujanje raziskav in inovacij na področju modrega gospodarstva. Pobudo mora  sicer potrditi še Evropska komisija. Šabceva je še povedala, da bo ministrstvo v naslednjih šestih letih na razpisih za nacionalne raziskovalce namenilo 70.000 EUR letno. 

Podrobneje so še druge razpise predstavile tudi predstavnice Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Tjaša Rotar Kokalj je povedala, da se pripravlja še kar nekaj razpisov, ki sicer niso posebej prilagojeni  razvoju modrega gospodarstva, se bodo pa nanje lahko prijavili akterji, ki delujejo na tem področju (raziskovalne institucije in podjetja). Večinoma bodo zahtevana konzorcijska sodelovanja. Več o razpisih si lahko preberete na spletnih straneh pristojnih ministrstev in sorodnih organizacij (Javna agencija Spirit Slovenija).

Dogodek BLUEWARE SLOVENIJA je lepo sklenil Peter Medica iz Tehnološkega parka z besedami: "To je šele prvi korak." Stkali so se namreč prvi interesi po sodelovanju, izpostavil so se izzivi in možnosti napredka v razvoju inovativnega trajnostnega modrega gospodarstva, čemur je srečanje tudi bilo namenjeno. Nedvomno uspešen začetek povezovanja slovenske trajnostne modre inovacijske skupnosti.

Dogodek je potekal v organizaciji Tehnološkega parka in projektov Blueair in Neorion Plus.

Videoposnetek dogodka si lahko ogledate tukaj. Prezenetacije posameznih govorcev so na oljo na spodnjih povezavah:

Peter Medica, Monika Cvetkov, Lenča Humerca Šolar, Gorazd Jenko, Joao Pita Costa, David Volk, MGRT, Neža Sautet