Posvet: Pospeševanje kreativnih industrij v kulturnih prostorih

20. 12. 2019

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje smo v sredo, 18. decembra 2019 organizirali mednarodni posvet o pospeševanju kreativnih industrij v kulturnih prostorih ter o ciljih mednarodne platforme SACHE – Smart Accelerators of Creative Heritage Entrepreneurship, ki pospešuje kreativno podjetništvo. SACHE bo, kot podpornik širitve in krepitve vloge mest, simbolov in vrednot kulturne dediščine s pospeševanjem le-teh za lokalno rast podjetij iz kreativnih industrij, razvil in ponudil integrirane strategije lokalnega razvoja.

Na posvetu smo spoznali dobre prakse akterjev z različnih področij delovanja; ekspertov za kulturno dediščino ter podjetnikov s področja kreativnega sektorja. Prisluhnili smo predstavnikom slovenskih in tujih institucij: inštituta za digitalno in kulturno dediščino, različnih muzejev, univerz, podjetij, predstavniku Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter strokovnjaku za umetnostno zgodovino.

Sodelovanje med akterji je ključnega pomena!

Predstavnica muzeja Janus Pannonius iz Madžarske je predstavila njihovo prakso sodelovanja s podjetniki, ki po njenem mnenju odpira dodatne izzive in številne nove možnosti za ustvarjanje produktov. Pri izmenjavi znanj ne sodelujejo le z oblikovalci, ampak tudi z IT podjetji in se dobro zavedajo pomembnosti sodelovanja in vzajemne podpore start-upov.

Tudi Natalija Polenec, direktorica Tehniškega muzeja Slovenije sodelovanje z zunanjimi deležniki vidi kot izziv. Institucija sodeluje s številnimi podjetniki in odpira vrata za izmenjave ter integracijo podjetništva v delovanje muzeja na način, da v njihovih prostorih razstavljajo podjetniške produkte in na tak način pospešujejo njihovo poslovanje. »Zavedamo se pomembnosti in nujnosti odpiranja vrat podjetjem,« je povedala.

Tudi podjetnika Matjaž Požlep iz Art Rebel ter Nadav Sagir iz podjetja CtrlArt sta prepričana, da je kulturna dediščina posel, tako kot vsak drug in zato že vrsto let gradita mostove med številnimi institucijami - ustvarjalci in podjetniškim svetom.

Tomaž Štoka iz MAO je predstavil bogato izkušnjo sodelovanja muzeja z zunanjimi partnerji, tudi s podjetji. Dobro je poznana njihova platforma Centra za kreativnost, dolgoletno sodelovanje z oblikovalci, arhitekti in drugimi javnostmi.

Deborah Hustić iz hrvaške organizacije Radiona.org je prepričana, da so skupni prostori in dialogi med vsemi javnostmi nuja sodobnega razvoja! Prepričana je, da so potrebe muzejev na eni ter podjetnikov na drugi strani enake. Po njenem mnenju je vidik ustvarjalnosti ključen in zato ga je nujno potrebno integrirati v vzgojo. “Inovacije in tehnologija vključujejo kreativnost in dediščina ima neverjeten potencial,” je še povedala.

Matevž Straus iz podjetja Arctur kulturne dediščine ne vidi le lokalnega, temveč mnogo širšega pomena. Po njegovem mnenju imajo muzeji pred seboj velike izzive, kajti za pridobitev pozornosti publike imajo velikega tekmeca - vodilno svetovno internetno storitev Netflix. Posameznike opozarja na  pomen gradnje posameznikovih veščin, kulturne institucije pa, da komunicirajo zgodbe, spodbujajo interakcijo med ljudmi in izmenjujejo informacije. »Potrebujemo nove izdelke, ki na nove privlačne načine sporočajo kulturno dediščino,« je prepričan.  

Širitev pomena kreativnosti ter skupnih razmišljanj

Po izmenjavi dobrih praks in izkušenj, je vprašanje o tem, ali je dediščina navsezadnje res nekaj, kar je prisotno povsod in bi jo morali, tako kot na primer Netflix, inštalirati na svoje mobilne telefone, čisto na mestu. In kot je povedala ga. Polenec, je ljudi težko spremeniti, lahko pa spremenimo način njihovega razmišljanja. Pri vsem tem sta tehnologija in podjetniški način razmišljanja lahko v veliko podporo.